Praznovanje 2000x1250px foto Peter Giodani 5354
Pojdi na vsebino

Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen

Praznovanje

Ob praznovanju šestdesetega rojstnega dne premožnega industrialca in uglednega meščana Helgeja se na družinskem posestvu zberejo številni sorodniki in prijatelji. Obeta se razkošno slavje. Praznovanja se udeležijo tudi Helgejevi odrasli otroci: zagrenjeni Christian, agresivni Michael z družino in svetovljanka Helena s svojim novim fantom. Kmalu izvemo, da sta imela zakonca Helge še enega otroka, hčer Lauro, ki pa si je nedolgo tega prav v tej hiši vzela življenje.

Ko Christian namesto spominskega govora sestri dvojčici razkrije dolgo zamolčevano družinsko skrivnost, se začne pološčena povrhnjica počasi, a vztrajno luščiti.

Kljub obupnim poskusom nekaterih, da bi stvari zanikali in potlačili, in kljub popolnemu molku matere Else je sramotno nadaljevanje neizbežno. Na videz običajno družino razjedajo nerazčiščene travme in hude zamere med posamezniki. Družabni večer se prevesi v dolgo noč najrazličnejših razkritij in medsebojnih obtoževanj … A v močno hierarhičnem svetu »resnico« narekujejo tisti, ki stojijo na vrhu lestvice.

 

Festen, 1998

Drama

Ustvarjalci

Prevajalka

Alenka Klabus Vesel

Režiser

Janusz Kica

Gre za uspešno gledališko predelavo slovitega filma s konca devetdesetih let, ustvarjenega po zapovedih umetniškega gibanja Dogma 95, katerega snovalca sta bila danska režiserja Lars von Trier in Thomas Vinterberg. Film je psihološka tragedija z elementi značilnega skandinavskega črnega humorja. Intimna drama je kot nalašč za odrsko postavitev, zato ne preseneča, da je bila gledališka priredba prevedena že v petnajst jezikov.

Obstaja veliko razlogov, da znamenito in mnogokrat uprizarjano igro Praznovanje Thomasa Vinterberga, Mogensa Rukova in Boja Hr. Hansena uprizarjamo znova in znova. Ta igra tako kot nekoč tudi danes fascinira in vznemirja. V svoji problematiki je brezčasna. Njena tema je univerzalna, forma rafinirana in dramaturško popolna, njen učinek je po večini močen in skoraj katarzičen. Njena zgodba omogoča identifikacijo in se razpira tako rekoč vsem – še posebej zato, ker so v središču dogajanja družinski zapleti. Delo torej omogoča, kar gledališče zna in mora – čustveno doživetje. S svojo pronicljivo dramaturgijo razvija neustavljivo privlačnost in ustvarja močno vez med gledalci in nastopajočimi.

Premiera januarja 2023 na Velikem odru