Avgust 00 2000x1250px foto Peter Giodani 2214
Pojdi na vsebino

Tracy Letts

Avgust v okrožju Osage

Na družinskem posestvu v Oklahomi se zaradi nenadnega izginotja očeta Beverlyja okrog matere Violet zberejo njune tri hčerke, njihovi partnerji in otroci ter drugi člani družine. Začetek drame obvladuje temačna slutnja, ki se izkaže kot pravilna, saj Beverlyja najdejo utopljenega, vse pa kaže na to, da je naredil samomor. Medtem ko se člani družine vsak po svoje soočajo z izgubo, se pod streho nekdaj skupnega doma odprejo številne rane.

August: Osage County, 2007

Drama

Prva slovenska uprizoritev

Premiera: 4. november 2021

Predstava traja 3 ure in 0 minut in ima 2 odmora.

Ustvarjalci

Prevajalka

Tina Mahkota

Režiser

Janusz Kica

Dramaturginja

Petra Pogorevc

Scenografka

Karin Fritz

Kostumografka

Bjanka Adžić Ursulov

Lektorica

Maja Cerar

Avtorica glasbene opreme

Darja Hlavka Godina

Oblikovalec svetlobe

Andrej Koležnik

Oblikovalec zvoka

Sašo Dragaš

Asistent režiserja

Jure Srdinšek (študijsko)

Asistentki dramaturginje

Manca Lipoglavšek in Ula Talija Pollak (študijsko)

Nastopajo

Beverly Weston

Violet Weston, Bevova žena

Barbara Fordham, Bevova in Violetina hči

Bill Fordham, njen mož

Jean Fordham, njuna hči

Ivy Weston, Bevova in Violetina hči

Karen Weston, Bevova in Violetina hči

Mattie Fae Aiken, Violetina sestra

Charlie Aiken, Mattie Faejin mož

Alojz Svete

Mali Charles Aiken, njun sin

Johnna Monevata, hišna pomočnica

Diana Kolenc

Steve Heidebrecht, Karenin zaročenec

Šerif Deon Gilbeau

Violet Weston (Judita Zidar) sedi pred gramofonom in zaskrbljena posluša glasbo. Naslonjena je na kolena, v roki pa ima prižgano cigareto, iz katere se vije dim.

Med oblastniško materjo Violet, ki umira za rakom na grlu, poleg tega pa je odvisna od tablet in alkohola, ter hčerkami Barbaro, Ivy in Karen vladajo travmatični odnosi.

Iz omar začnejo padati številni okostnjaki, izrečenih je veliko težkih besed, razkrite so mnoge zatajevane skrivnosti.

Lettsova igra brez dlake na jeziku načenja tabuizirane teme, kot so odvisnost od drog in alkohola, disfunkcionalnost zakona, neozdravljiva bolezen, samomor in incest. Igro odlikujejo mojstrski dialogi in psihološko razplastene vloge, med katerimi posebej omenjamo ženske like.

Ameriškemu dramatiku, scenaristu in igralcu Tracyju Lettsu je besedilo Avgust v okrožju Osage prineslo Pulitzerjevo nagrado in nagrado tony. Potem ko so besedilo leta 2007 krstno uprizorili v Chicagu ter ga kmalu zatem igrali tudi na Broadwayu in v Londonu, je ameriški režiser in producent John Wells leta 2013 posnel še film z zvezdniško zasedbo, v kateri so blesteli Meryl Streep, Julia Roberts, Julianne Nicholson, Juliette Lewis, Sam Shepard, Benedict Cumberbatch in drugi.

Sestri Karen Weston (Tjaša Železnik) in Barbara Fordham (Jana Zupančič) se pogovarjata v jedilnici. Karen Weston se naslanja na jedilno mizo, Barbara Fordham pa sedi na stolu in si mane oči. Obe sta oblečeni v črno.

Pošastne tri sestre? Ne, največja pošast je mati Violet.

Iz članka PRIHODNOST DRUŽINE: TAKO SE SVET KONČA Svetlane Slapšak

Tracy Letts, ameriški igralec in dramatik, ki je za to dramo dobil Pulitzerjevo nagrado, se je rodil v Tulsi, mestu v Oklahomi, ki je center okrožja Osage. Njegova drama je napisana izrazito realistično, po modelu psihološkega soočenja, v njej pričakovano ne bomo našli dramaturškega vzleta v manj pričakovano. Spominja na Čehova oziroma na njegove dediče v tradiciji ameriške družinske drame: zaplet motivirajo družinski odnosi med srečanjem po izjemnem dogodku (smrt očeta), na prizorišču sta samo dve generaciji, glavne aktantke drame so mati in tri hčerke. Vsi liki so življenjski poraženci brez perspektive in brez upanja, ogorčeni, frustrirani in izpraznjeni. Kot da bi avtor adaptiral Tri sestre Čehova leta 2009 … Akumulacija nesreč in grozot v njegovi drami je povsem izjemna – alkoholizem, droga v vseh oblikah in stopnjah, terminalna bolezen, duševne motnje, prevara, ločitev, seksualno predatorstvo, sebičnost, lažni motivi, kraja, maščevanje, prešuštvo, incest, samomor, posredni umor … Pošastne tri sestre? Ne, največja pošast je mati Violet. V nekem intervjuju je Tracy Letts izjavil, da so dramo navdihnili dogodki v njegovi družini.

Pred leti so posneli film z zvezdniško zasedbo, v kateri so blesteli Meryl Streep, Julia Roberts, Benedict Cumberbatch in drugi.

Iz članka MEJE IN PRESTOPANJE MEJA V AVGUSTU V OKROŽJU OSAGE Jasona Blaka

Gledanje Avgusta v okrožju Osage Tracyja Lettsa je podobno gledanju tega, kako se nekdo smešno zvrne po stopnicah. Verjetno se ne bi smeli smejati, verjetno se je groteskno smejati, ampak včasih je nemogoče, da se ne bi. Igra je tragikomedija, groteskna v mešanju svojih sestavin. Tu je nekaj tem in motivov, ki jih Letts prikaže za našo zabavo: alkoholizem; prešuštvovanje; rak; odvisnost od drog (tako od »mehkih« drog kot od zdravil na recept); genocid (»Mislim, zato smo mi zjebali Indijance do konca?«); incest; pedofilija ali skoraj pedofilija (»skoraj« tako glede na starost kot na dejanje); samomor; nasilje na odru (klofute in udarci, eden od njih s ponvijo); opisano nasilje (Violet, družinsko matriarhinjo, je v otroštvu »eden od mnogih tesnih prijateljev« njene mame napadel s »tesarskim kladivom«; njena sestra Mattie Fae ima še vedno brazgotine od takrat, ko jo je rešila); in dovolj psihičnega nasilja med starši in otroki, da bi se še Cankar hotel opravičiti svoji mami. Obstaja tudi oporoka, za katero mi Slovenci pravijo, da je odličen način, da se razbije katerokoli družino.

Pomenljivo je, da je oporoka ali »dogovor« ena od redkih stvari, o katerih se družina ne prepira. Tri hčerke družine Weston se ne prepirajo glede oporoke, ker hočejo pustiti družino za sabo, vključno z brazgotinami, pridobljenimi z njeno vzgojo.

A kljub temu, neverjetno, je polno smešnih trenutkov v tej tragikomediji o družini, ki se zbere v družinskem domu v okrožju Osage v Oklahomi. Če obstaja slutnja zbiranja ob zahvalnem dnevu ali božiču ali družinskih srečanj, ki bi morala biti rožnata, vse to zasenči razlog, zaradi katerega so se zares zbrali. Beverly Weston, družinski patriarh in alkoholični upokojeni pesnik/akademik ter mož prostaške Violet, ki boleha za rakom, je izginil.

Njegove tri hčerke srednjih let (Barbara, Ivy in Karen) pridejo od blizu in daleč, da bi našle pogrešanega očeta ali se vsaj spopadle z izgubo. Vsaka od njih domov prinese svojo čustveno »prtljago«. Barbara prispe iz Kolorada z možem Billom, profesorjem, in hčerko Jean; vsi se pretvarjajo, da so še vedno družina, čeprav živijo ločeno in ima Bill afero z eno svojih študentk. Karen pride s Floride s svojim sluzavim, trikrat ločenim zaročencem Stevom, ki mladoletni Jean ponudi travo in poskuša spati z njo. Ivy ni potovala daleč, saj je ostala blizu družinskega doma, poleg tega pa se je zaljubila v nekoga, za kogar misli, da je njen bratranec – njena ljubezen do Malega Charlesa je zrcalna njeni prostorski bližini.

Problem z dramo s trinajstimi liki je, da jih je treba držati v redu, poskrbeti, da so stvari jasne. Letts to izpelje briljantno, delno tudi zato, ker si je lažje zapomniti trojice hčera (samo pomislite na pravljice, Kralja Leara, Downton Abbey, Tri sestre) in njihove »boljše polovice«. Resnično lepilo, ki vse drži skupaj, pa so duhoviti pogovori, ki v mnogih družinah odsevajo ljubečo intimnost dobronamernega draženja. V Avgustu seveda ni tako. Veliko likov v Avgustu ima kronično potrebo, da bi imeli zadnjo besedo, tudi če je ta očitno ali dejansko napačna. Ta potreba običajno izhaja iz želje, da bi bili slišani, a žene jo zloba. Beseda »zloba« ali »zlobna« preveva dramo, in samo vprašanje časa je, da Charlie, mož Mattie Fae, svoji ženi reče to, kar si morajo misliti vsi v občinstvu: »Ne zastopim te zlobe. Gledam tebe in tvojo sestro [Violet] in to, kako vidve delata z ljudmi, in ne zastopim.« To pomanjkanje razumevanja je neke vrste preobrat nauka, kakršnega najdemo v pravljicah – ne, kako bi se morali obnašati, ampak zakaj se obnašamo tako, kot se?

Družina Weston je s podeželja, s kmetov. Živeli so v »veliki podeželski hiši pri Pawhuski, Oklahoma, šestdeset milj severozahodno od Tulse«. Zna kdo to najti na zemljevidu? Ampak niso kmetavzarji. So razmeroma dobro izobraženi in družinski dom je poln knjig. V prologu Beverly Johnni v neke vrste razgovoru za službo citira T. S. Eliota. Govorijo lepo, občasno ponujajo drobce uvida in krasne besedne igre; Barbara in njen mož – profesor se pričkata o slovnici (in pravilni rabi besed »zapustiti« ali »opustiti«); celo zadrogirana Violet citira pesnico Emily Dickinson. A večino svoje izobrazbe uporabljajo za brušenje nožev, s katerimi se zabadajo.

V uprizoritvi smo uporabili pesem Prostor za dva, ki jo je za lik Malega Charlesa napisal Jernej Gašperin.