Plemkinja Ljubov Andrejevna Ranevska se po petletnem bivanju v Parizu s sedem­najstletno hčerko Anjo vrne na domače posestvo, ki slovi po čudovitem češnjevem vrtu. Čeprav je zanj ves čas vestno skrbela rejenka Varja, ga bo zaradi težkih gmotnih razmer Ranevske treba prodati na dražbi. Podjetni trgovec Lopahin – čigar oče in ded sta na posestvu služila kot tlačana, svoje veliko premoženje pa si je pridobil sam – Ranevski predlaga, naj posestvo razdeli na letoviščarske parcele in jih odda v najem. V tem primeru bo sicer treba vrt posekati, vendar bo družina obdržala posestvo in z njim celo zaslužila. Namesto da bi mu prisluhnila, se Ranevska obotavlja in zanaša na čudež. Obdana s sorodniki in prijatelji ne išče izhoda iz krize, ampak prireja zabave in še naprej razdaja denar. Posestvo na dražbi nazadnje kupi Lopahin, ki začne sekati drevesa, še preden se družina razide.
Anton Pavlovič Čehov je v svoji zadnji igri, ki jo je napisal na svojem domu v Jalti ob Črnem morju, ustvaril pronicljiv portret ruske družbe. Po odpravi tlačanstva na podeželju in industrializaciji mest v drugi polovici 19. stoletja je ruska družba doživela številne daljnosežne spremembe. Med družinskimi prijatelji Ranevske se zato poleg trgovca Lopahina kot predstavnika novega sloja trgovstva pojavi študent Trofimov, ki oznanja revolucijo, četudi po dejanjih in značaju bolj kot na prevratnike iz delavskega razreda spominja na svoje propadle gostitelje. Češnjev vrt, ki ga je avtor kljub resnosti obravnavanih tem označil kot komedijo, je napisan v modernem slogu, oprtem na impresionizem in simbolizem, potopljenem v melanholijo in pregnetenem s prizanesljivim humorjem. Metafora posekanega vrta zaživi kot opomin družbi, ki se oklepa preteklosti in sanjari o prihodnosti, medtem ko ji sedanjost polzi v prazno. V tem smislu je vedno znova živa in sodobna, saj ponuja razmislek o stanju družbe in našem odnosu do njega.
Mednarodno ugledni režiser Janusz Kica bo v MGL režiral prvič.