Cesnjev vrt 00 2000x1250px foto Peter Giodani 9273
Pojdi na vsebino

Anton Pavlovič Čehov

Češnjev vrt

Plemkinja Ljubov Andrejevna Ranevska se po petletnem bivanju v Parizu s sedemnajstletno hčerko Anjo vrne na domače posestvo, ki slovi po čudovitem češnjevem vrtu. Čeprav je zanj ves čas vestno skrbela rejenka Varja, ga bo zaradi težkih gmotnih razmer Ranevske treba prodati na dražbi. Podjetni trgovec Lopahin – čigar oče in ded sta na posestvu služila kot tlačana, svoje veliko premoženje pa si je pridobil sam – Ranevski predlaga, naj posestvo razdeli na letoviščarske parcele in jih odda v najem. V tem primeru bo sicer treba vrt posekati, vendar bo družina obdržala posestvo in z njim celo zaslužila. Namesto da bi mu prisluhnila, se Ranevska obotavlja in zanaša na čudež. Obdana s sorodniki in prijatelji ne išče izhoda iz krize, ampak prireja zabave in še naprej razdaja denar. Posestvo na dražbi nazadnje kupi Lopahin, ki začne sekati drevesa, še preden se družina razide.

Вишнёвый сад, 1904

Komedija v štirih dejanjih

Premiera: 2. oktober 2021

Predstava traja 2 uri in 35 minut in ima 1 odmor.

Ustvarjalci

Prevajalec

Milan Jesih

Režiser

Janusz Kica

Dramaturginja

Petra Pogorevc

Scenografka

Karin Fritz

Kostumografka

Bjanka Adžić Ursulov

Lektorica

Maja Cerar

Avtorica glasbene opreme

Darja Hlavka Godina

Oblikovalec svetlobe

Andrej Koležnik

Oblikovalec zvoka

Sašo Dragaš

Asistentka režiserja

Živa Bizovičar, AGRFT

Asistentka dramaturginje

Manca Lipoglavšek, AGRFT

Nastopajo

Ranevska Ljubov Andrejevna

Anja, njena hči

Varja, njena rejenka

Gajev Leonid Andrejevič, brat Ranevske

Lopahin Jermolaj Aleksejevič, trgovec

Trofimov Pjotr Sergejevič, študent

Simeonov - Piščik Boris Borisovič, posestnik

Šarlota Ivanovna, guvernanta

Jepihodov Semjon Pantelejevič, pisar

Dunjaša, hišna

Jaša, mladi lakaj

Firs, stari lakaj

Mimoidoči

Anton Pavlovič Čehov je v svoji zadnji igri, ki jo je napisal na svojem domu v Jalti ob Črnem morju, ustvaril pronicljiv portret ruske družbe. Po odpravi tlačanstva na podeželju in industrializaciji mest v drugi polovici 19. stoletja je ruska družba doživela številne daljnosežne spremembe. Med družinskimi prijatelji Ranevske se zato poleg trgovca Lopahina kot predstavnika novega sloja trgovstva pojavi študent Trofimov, ki oznanja revolucijo, četudi po dejanjih in značaju bolj kot na prevratnike iz delavskega razreda spominja na svoje propadle gostitelje. Češnjev vrt, ki ga je avtor kljub resnosti obravnavanih tem označil kot komedijo, je napisan v modernem slogu, oprtem na impresionizem in simbolizem, potopljenem v melanholijo in pregnetenem s prizanesljivim humorjem.

Metafora posekanega vrta zaživi kot opomin družbi, ki se oklepa preteklosti in sanjari o prihodnosti, medtem ko ji sedanjost polzi v prazno. V tem smislu je vedno znova živa in sodobna, saj ponuja razmislek o stanju družbe in našem odnosu do njega.

Iz članka Vrt in pekel Roka Plavčaka

Obdobje, odmerjeno z življenjem in ustvarjanjem Antona Pavloviča Čehova (1860–1904), je čas ene najglobljih družbenih sprememb v ruskem imperiju. V želji, da bi v drugi polovici 19. stoletja dohiteli evropske, modernizirane velesile, ruski oblastniki poženejo zakasnelega in zaspanega orjaka iz fevdalne v kapitalistično družbenogospodarsko ureditev. Odprava tlačanstva leta 1861 je pomenila osvoboditev več milijonov ljudi izpod jarma, podobnega suženjstvu, a za rusko zemljiško gospodo, ki je svojo moč in vpliv črpala z izkoriščanjem nesvobodnega dela kmečkega prebivalstva, je imela katastrofalne posledice. Za aristokracijo je svoboda vseh ljudi pomenila, kot pravi zvesti služabnik, stari lakaj Firs, »nesrečo«.

Češnjev vrt je dramsko delo, ki se odigrava na horizontu te radikalne družbene spremembe: izginjanje starega hegemonskega razreda, aristokracije, in porajanje novega gospodarja buržoazije, meščanstva oziroma kapitalističnega razreda. V soju družbenega obnebja tega götterdämmerung se individualna zgodba o graščakinji Ljubov, ki je zapadla v dolgove in je naposled prisiljena prodati družinsko posestvo, katerega del je tudi znameniti češnjev vrt, ki je v lasti njene rodbine že stoletja, pokaže kot zgodba o propadu starega in vzponu novega reda.

Češnjev vrt, ki pomeni različne stvari že različnim dramskim osebam – Ljubov predstavlja njeno »otroštvo«, študent Trofimov pa ga imenuje »vsa Rusija«, obtežena z grehi preteklosti –, se s tega vidika pokaže kot kardinalna vpadljiva dobrina, ki je njenemu lastniku, rodbini Ljubov in Gajeva, ves ta čas zagotavljala visok družbeni status. Kot največjo vrednost vrta izpostavi Gajev ravno njegovo vpadljivost, ko pravi, da je omenjen »še v Enciklopediji«. Zato uničenje te dobrine pomeni razvrednotenje ugledne rodbine, pa tudi posameznikov Gajeva in Ljubov, ki si »brez češnjevega vrta […] ne zna[…] zamišljati svojega življenja« … Resda je tukaj brezskrbno in v izobilju odraščala plemenita gospoda, ki jo na vrt in posestvo vežejo dragoceni, nostalgični spomini na dom, toda rajski vrt zatiralca je lahko zgrajen samo na peklu zatiranih.

Iz pekla zatiranih vzide nov, meščanski razred Lopahina, ki uveljavlja logiko novega reda, zakonitosti kapitalizma. Sin osvobojenega tlačana, navajen »dela[ti] od zore do mraka«, je izkoristil možnost socialne mobilnosti, ki jo je odprla odprava tlačanstva, in postal podjetnež, špekulant oziroma entrepreneur. Kot predstavnik in organizator delujočega kapitala ima »stalno […] opraviti z denarjem, s svojim in tujim«, in naposled tudi »kupi posestvo, kjer sta bila ded in oče sužnja«.

Nagrada

2022
Iva Krajnc Bagola
Igralska nagrada “Duša Počkaj" za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS),

za vlogo Varje (in za vloge Helene v uprizoritvi Za narodov blagor Ivana Cankarja, Šracie v Zimski poroki Hanoha Levina, Nikoline v uprizoritvi Le zaljubiti se ne smemo Ivorja Martinića in Ženske v Izrednih razmerah Falka Richterja)