Vojna in mir

»Velika dela fascinirajo. Ta fascinacija je nevarna, saj zaradi nje sanjamo o nemogočem. Kako je mogoče na odru
v samo nekaj urah vstopiti v tako bogato in prostrano delo, kot je Tolstojev roman? V roman, pri katerem je njegova dolžina celo vir njegove lepote, bogastva in resnice. V roman, ki ga je nemogoče povzeti. V roman, poln nežnosti in krutosti, ki na ozadju velikanske zgodovinske freske prinaša izvirno in cinično meditacijo o tragičnosti zgodovine. Na odru ne bomo videli natančne kronologije tragičnih usod Bolkonskih, Rostovih, Bezuhovih in drugih ruskih aristokratov znotraj vrveža napoleonskih vojn. Niti vseh zapletenih ljubezenskih zgodb v primežu časa in nesreč. Niti vseh političnih kombinacij, ki vznikajo in se obnavljajo v neprestano trgajoči se Evropi. Uprizoritev na noben način ne bo mogla nadomestiti branja romana. Vabim vas torej, da ste priča, kako lahko v domišljiji skupine umetnikov danes odzvanjajo nekatere figure in dogodki Evrope, kot jo je pred dvesto leti zapisal veliki pisatelj. Njegovo sporočilo ni preveč spodbudno: vojna in mir, o katerih govorimo, sta iz iste snovi. Prve ni brez drugega. Mir se rodi iz vojne in tako že tudi sam vsebuje njene zasevke.« Silviu Purcărete

Silviu Purcărete je svetovno priznan romunski režiser, ki živi v Franciji ter ustvarja v najuglednejših opernih in gledaliških hišah. Z najboljšimi slovenskimi igralci in svojimi stalnimi umetniškimi sodelavci bo na veličastnem odru Gallusove dvorane uprizoril največji roman vseh časov.

Vojna in mir (prva knjižna objava 1869) je s svojimi impresivnimi tisoč petsto stranmi tako rekoč pojem vsakršne obsežnosti. In čeprav je časovno obdobje, v katero je umeščeno dogajanje, razmeroma kratko (1805–1812, v epilogu še 1820), je vtis epske širine neizpodbiten.
Tolstoj je sprva hotel napisati roman o dekabristih, saj je bil sam priča daljnosežnih posledic njihovega upora; a bolj ko se je poglabljal v študij psiholoških in zgodovinskih okoliščin, jasneje se mu je kot pomemben izrisoval čas, ki je usodno zaznamoval vse sloje ruske družbe, čas t. i. napoleonskih vojn. Kljub natančno določenemu zgodovinskemu okviru in kljub opisom realnih dogodkov, podprtih z množico avtentičnega dokumentarnega gradiva, pa Vojna in mir ni le kronika nekega časa, ni zgodovinski roman, temveč je roman o zgodovini ali, natančneje, roman o vprašanju, kdo ustvarja zgodovino ter kakšna je v tem neobvladljivem in neustavljivem toku posameznikova odgovornost. Tej temi se je avtor zlasti v drugi polovici romana posvetil neposredno in izrecno v smislu filozofije zgodovine, v zgodbi o treh široko razvejenih aristokratskih družinah pa jo je obdelal tudi povsem konkretno. Iz ozadja razkošno zajetega konteksta izstopajo značajsko markantne osebe, katerih dejanja, razmisleki, dvomi in spoznanja zrcalijo vso kompleksnost, celo anarhičnost dinamičnega časa, in ob velikopoteznem zamahu, ki poskrbi za konsistentnost celote, se avtorju z nezmotljivim čutom za dramatično posreči ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes. Mir, ki ni nikoli zares mir, bitke, ki besnijo na oddaljenem ozemlju, zlovešči kremplji vojne, ki se stegujejo vse do odmaknjenih podeželskih posestev in velemestnih salonov … Zveni znano?

Nagrada

2018
Matej Puc
Nagrada Prešernovega sklada za vloge Pierra Kiriloviča Bezuhova, Vojaka in Mrtveca
(in za vlogo Zevsa v Homerjevi Iliadi (koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in CD), za vlogo Malcolma v uprizoritvi Dunsinane D. Greiga, za naslovno vlogo v Peeru Gyntu H. Ibsena (koprodukcija s SSG Trst), za vlogo Valeria v Leonceu in Leni G. Büchnerja, za vlogo Doranta v Molièrovem Žlahtnem meščanu in za vlogo Demetrija v avtorskem projektu Sen kresne noči po W. Shakespearu)

2017
Jure Henigman
Nagrada Sklada Staneta Severja za leto 2017 
za vlogo Anatola Vasiljeviča Kuragina
(in za vlogo Leoncea v Leonceu in Leni G. Büchnerja, za vlogo Alberta v Zimskem Sončevem obratu R. Schimmelpfenniga (koprodukcija s SSG Trst) in za vlogo Anžeta v kriminalni nadaljevanki Vranja vrata N. Gazvode)

Koproducenta SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom

Premiera bo v soboto, 21. januarja, ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Vse ponovitve za abonmaje bomo odigrali v Cankarjevem domu, za kar bomo abonentom poslali vstopnice z določenimi termini (menjava terminov žal ne bo mogoča).