Buržoazija

Komedijo Buržoazija je Milan Ramšak Marković napisal po naročilu MGL, režirala bo Nina Ramšak Marković. Tako kot znameniti film Diskretni šarm buržoazije Luisa Buñuela nam tudi Ramšak Marković predstavi skupino ljudi, ki poskuša uresničiti nekaj preprostih želja, ena od teh je skupna večerja. Pri tem pa člani skupine postopoma odkrivajo meje svojega sveta. Uprizoritve, katerih namen sta družbena in razredna kritika, na slovenskih odrih običajno obravnavajo teme in poetike, ki izhajajo iz jasnega moralnega imperativa, najpogosteje tako, da gledalcu vzbujajo občutek krivde. Vprašanje je, ali je takšen pristop sploh učinkovit. Je občutek krivde sploh lahko osnovno gibalo oziroma motor sprememb? Precej redkeje družbenorazredna kritika uporablja strategije, kakršne je v svojih filmih uporabljal Luis Buñuel.

Na prvi pogled je tarča njegovega posmeha jasna: korumpirana družbena elita in ideološki državni aparati (bogataši, policija, cerkev). Ob pozornejši analizi pa nam postane jasno, da bi bila kritika lahko veliko neposrednejša in mnogo ostrejša.

Točneje se zdi, da Buñuel pravzaprav osvetljuje različne mehanizme, s katerimi se ta resničnost gradi. Jasno postane, da tarča njegove kritike niso predstavniki elite ali bogataši, temveč mi sami. V drami torej spremljamo simpatične in prikupno smešne posameznike, ki sodelujejo pri prepoznavnih družbenih ritualih svojega razreda, a se njihova dejanja zdijo povsem brez smisla. Podobne potujitve uporablja tudi švedski režiser Roy Andersson, čigar umetniški vzornik je bil prav Buñuel. Učinek je duhovito srhljiv in nam omogoča, da na specifičen način globlje spoznamo komičnost bivanja. Buržoazija predstavlja gledališki odgovor na principe omenjenih dveh filmskih velikanov, obenem pa tudi nadaljevanje estetike, ki jo je ustvarjalna dvojica Ramšak Marković začela razvijati že v dveh svojih prejšnjih uprizoritvah (Emigranta v SNG Drama Ljubljana in Arzenik in stare čipke v MGL). Buržoazija je zgodba o ljudeh, katerih resničnost se nenehno gradi z rituali, zgodbami in sanjami, iz katerih, se zdi, so edini izhod – nove sanje.

Milan Ramšak Marković, rojen leta 1978 v Beogradu, je večkrat nagrajeni dramaturg, dramatik in igralec. Deluje v institucionalnem dramskem gledališču, piše za film in televizijo ter je aktiven član srbske in slovenske sodobne plesne scene in neodvisne umetniške scene. Njegove drame so bile uprizorjene v Sloveniji, Srbiji, Severni Makedoniji, na Hrvaškem, v Litvi in Angliji. V zadnjih letih Ramšak Marković uspešno sodeluje z gledališkim režiserjem Sebastijanom Horvatom in režiserko Nino Ramšak Marković, s katerima je ustvaril številne odmevne uprizoritve. Leta 2021 je na 51. Tednu slovenske drame prejel Grün-Filipičevo priznanje za dosežke na področju dramaturgije in teatrologije.