Rent

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off-Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson je okoli sedem let aktivno ustvarjal svoj megahit; prepletel ga je z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.

Rent (povzeto po člankih gledališkega lista uprizoritve)

Čeprav se Rent oplaja z določenimi najbolj prepoznavnimi trenutki iz velike Puccinijeve mojstrovine, pa gledano v celoti vendarle ni ne sodobnejša verzija ne adaptacija omenjene opere, pač pa v prvi vrsti odgovor nanjo, saj je razlik med njima precej več kot pa podobnosti. La Bohème in Rent se začneta na božični večer, osnovni liki in prvo dejanje so si situacijsko precej podobni (nikakor ne smemo izpustiti prvega nastopa Mimi tako v operi kot v rock operi), potem pa se v Rentu zgodi le še nekaj podobnosti. Nenazadnje, času nastanka primerno, La Bohème romantizira smrt, boemsko življenje slika kot romantično in poetično ter si ga hkrati ogleduje z distance, Rent pa življenje časti na veder način, medtem ko v zgodbo v popolnosti naseli krhek, raztrgan in realen svet, kot ga je v resnici živel avtor in tudi generacija njegovih vrstnikov v zgodnjih devetdesetih v ZDA. Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je Larson avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.

Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih življenje postavlja na pot njegovim junakom, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Odlikuje ga vrsta spevnih songov z močnim izpovednim nabojem, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.

Rekli bi lahko, da Rent v mnogočem celo presega podžanr, imenovan rock opera, saj njeni definiciji nikakor ne sledi v celoti. Ohranja pravila v vokalni izvedbi in »predpisano« komorno zasedbo orkestra, stilno pa sega vse od soula, latino ritma, funka do gospela, a nenazadnje le ostaja v okvirih sodobne popularne glasbe, ki je vsekakor drugačna od tiste, ki je sicer značilna za tradicionalne mjuzikle. Larson si je želel, da bi zapolnil vrzel med Broadwayem in mladostno energijo občinstva rock koncertov.

Rent je prišel na oder v času velikih broadwayskih hitov, kot so bili Sunset Boulevard, Show Boat, Lepotica in zver, Nesrečniki, Miss Saigon, Fantom iz opere, Mačke in Briljantina, v glasbeno gledališče je zanesel rock'n'roll namesto t. i. broadwayskega pop besednjaka komadov, kot so Jesus Christ Superstar, Evita in Tommy. Larson teh kreacij ni kopiral, iz njih se je učil, saj je bil pravi otrok broadwayskega glasbenega gledališča že od mladosti. Resen in zagret, kot je bil, je uspel ustvariti novo kreacijo, s katero je Broadway spravil na kolena.

Larsonov največji dosežek na tem področju je bil brez dvoma naslavljanje širokega kroga ljudi in predvsem mlade generacije, in sicer s premišljeno mešanico tradicionalizma glasbenega gledališča in inovacije. Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996.

Magičnost in moč Larsonovega Renta sta tudi v avtorjevi zamisli zasedbe, ki naj bi bila rasno in spolno raznolika. To dejstvo je pripomoglo, da je delo postalo kulturni fenomen, ki je po stoječih ovacijah premierskega občinstva prejelo tudi odlične ocene. Rent je izmed desetih nominacij za nagrado tony prejel štiri, prejel je štiri nagrade drama desk, tri nagrade obie, nagradi New York Drama Critics Circle in Outer Critics Circle ter nagrado drama league, posthumno pa je Jonathan Larson za svoje delo prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli odmeven film.