Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar, Luka Jamnik
Boljši svet
Mjuzikel Boljši svet, ki se dogaja v prihodnosti, nas sooči z enim možnih scenarijev uničenja našega okolja in zaostrenih bivanjskih razmer. Najbolj pretresljivi songi so posvečeni našemu ogroženemu planetu. Želimo si, da bi gledalci spoznali, kaj nas čaka, če ne bomo spremenili svojega odnosa do okolja in sprevideli, da ima vsak izmed nas moč spreminjanja sveta na boljše. Mogoče bodo po ogledu Boljšega sveta spremenili kakšno izmed svojih navad, začeli razmišljati bolj trajnostno in s svojim zgledom vplivali tudi na druge.
Zagotovo bomo pri spreminjanju sveta skupaj močnejši.
Boljši svet, 2021
Mjuzikel
Krstna uprizoritev
Premiera: 2. september 2022
Predstava traja 2 uri in 15 minut in ima 1 odmor.
Ustvarjalci
Avtorica zgodbe
Ira Ratej
Avtorici dialogov
Iza Strehar in Ira Ratej
Avtorica besedil songov
Ana Duša
Avtor glasbe
Luka Jamnik
Režiser
Gregor Gruden
Dramaturginja
Ira Ratej
Scenografka
Urša Vidic
Kostumografka
Bjanka Adžić Ursulov
Avtor aranžmajev in vokalni pedagog
Sašo Vollmaier
Koreografka
Anja Möderndorfer
Lektor
Martin Vrtačnik
Oblikovalec zvoka
Sašo Dragaš
Oblikovalec svetlobe
Boštjan Kos
Asistentka vokalnega pedagoga
Maja Bevc
Asistentka scenografke
Anja Gruden
Nastopajo
Predsednik
Tajnica
Prospektor
Lucijan
Grofica
Poštarica
Sara Gorše k. g.
Kanalizator
Prva Svečenica
Druga Svečenica
Lara Wolf k. g.
Nina
Ana Pavlin k. g.
Muze (glasbeniki)
Izidor Leitinger/Sašo Vollmaier (keyboards), Nejc Škofic/Aleš Ogrin (keyboards), Uroš Buh/Anže Žurbi (drums)
"Kar je mrtvo, je z razlogom mrtvo in živemu se izteka čas."
Navdih za mjuzikel je bila ostro zarisana polarizacija sveta na korporacijo in boemsko skupino ljudi, ki se upira vseobsegajočemu pohlepu. Da bi se izognili aktivizmu in aktualizmom, so se avtorji odločili za opozicijo dveh skrajnih družbeno-bivanjskih alternativ, ki nista realistični, pač pa nas spodbujata k razmisleku o drugačnih možnostih sobivanja z naravo – seveda ob jasnem svarilu, da bo treba spremeniti naš način življenja, če bomo hoteli ustvariti boljši svet za naše potomce.
"Ta umirajoča zemlja je mati vseh nas."
V zadnjem desetletju se teme okoljskega neravnovesja, onesnaževanja, ogrožanja narave in celotnega planeta vse pogosteje obravnavajo tudi na evropskih gledaliških odrih. Gre za pričakovane programske odločitve ter ozaveščanje občinstva in javno spodbujanje h konkretnim spremembam v vsakdanjem življenju. Treba pa je dodati, da ekološke teme v svetovni dramatiki niso nikakršen novum. Eno od besedil, ki preroško opozori na odnos korporacij do naravnih bogastev, je poetična satira Norica iz Chaillota Jeana Giraudouxa, napisana leta 1943 in prvič uprizorjena leta 1945, eno leto po avtorjevi smrti.
