Laren Polič Zdravič: »Glasbo sem ustvarjal z mislijo, da je Viktorija Bencik Emeršič po duši rokerica, da Filip Samobor rad posluša pesmi skupin Tool in Korn, da je Gregor Gruden ljubitelj skupine Mr. Bungle in me ob petju spomni na Mika Pattona …

(Nina Kuclar Stiković, gledališki list)

Turandot je kraljica v daljni neimenovani deželi. Je lepa, pametna in pravična kraljica, vlada dobro in njena dežela je uspešna. Vendar pa obstaja težava: Turandot ni več zelo mlada in se še kar noče poročiti. Namesto da bi rodila naslednika, posvaja zavržene sirote. Utrujena od nenehnega pritiska svoje matere priseže, da se bo poročila z moškim, ki je bo vreden: s tistim, ki bo prestal preizkušnjo, ki mu jo pripravi, s tistim, ki bo premagal njene ubijalske avtomate in na koncu rešil tri uganke ter tako dokazal svojo fizično in intelektualno sposobnost. Snubci poskušajo že enaindvajset let, še nikomur ni uspelo. Dokler se ne pojavi tujec, ki preizkušnjo opravi. Turandot je obupana. Noče se vdati, vendar se zdi, da zdaj nima več izbire …

Najstarejšo literarno obdelavo motiva neustavljivo privlačne princese, ki snubcem zastavlja uganke, najdemo v perzijskem epu iz 12. stoletja Haft paikar (Sedem portretov) sufijskega mojstra Nizamija iz Ganje. Na zahodu so motiv obdelovali zlasti gledališki in glasbeni ustvarjalci, denimo Gozzi, Schiller, Puccini in Brecht, pri nas pa Herbert Grün in po naročilu MGL tudi Jera Ivanc, ki se svobodno sprehaja po omenjenih obdelavah in v sodelovanju s komponistom Larnom Poličem Zdravičem ustvarja glasbeno igro z elementi pravljice, tragedije in komedije o ljubezni, časti, izdajstvu in pohlepu, predvsem pa o tem, kaj pomeni biti človek.

 

O avtorju glasbe

Laren Polič Zdravič je glasbo za gledališče začel ustvarjati leta 2009, ko je sodeloval z režiserjem Markom Čehom pri njegovi diplomski produkciji Saloma Oscarja Wilda na AGRFT. Kmalu zatem je prvič komponiral za MGL: sodeloval je pri uprizoritvah Ubij me nežno (2012) v režiji Zale Sajko in Ukročena trmoglavka (2013) v režiji Anje Suša. Kasneje je v MGL ustvaril avtorsko glasbo za uprizoritve Zlata čeveljčka (2014), Vrtiljak (2015), Kinderland (2017), Vranja vrata (2017), Življenje kot delo (2017), Dantonova smrt (2018), Praznina spomina (2018), Tih vdih (2018) in Dragi, doma sem! (2019) ter priredil glasbene aranžmaje za mjuzikel Addamsovi (2019). Sodeloval je tudi s SNG Drama Ljubljana, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, SLG Celje, SNG Nova Gorica, SSG Trst, Mestnim gledališčem Ptuj in Gledališčem Glej ter komponiral glasbo za film. Poleti 2019 pa je v starem belokranjskem čebelnjaku, ki ga je začasno spremenil v preprost glasbeni studio, s klaviaturo in računalnikom začel skladati glasbo za mjuzikel Turandot.

To glasbo je žanrsko sprva opredelil kot neo-classical-tribal-rock, zdaj pa se bolj nagiba v temni neoklasični rock. Poenostavljeno rečeno: v rock opero. Na eni strani mjuzikel večinoma sestavljajo »molovske« melodije in temačna besedila. Na drugi strani pa sta tudi nežnost in vera v lepoto ter ljubezen, torej pesmi v »duru«. Ideja za ime tribal in neoclassical je nastala, ker glasba sloni na intenzivnem ritmu bobnov, kot prispodoba ubijalskih pasti in sekanja glav, in ponavljajočih se ostinatih klasičnih glasbil, predvsem godal v kombinaciji z elektronsko glasbo oziroma elektronskimi synthi. Laren Polič Zdravič pravi, da rad eksperimentira z žanri. Pravljično-morilska vsebina besedila Turandot Jere Ivanc pa dopušča prav tovrstne glasbene vložke, simfoničnost in heavy.

Avtor glasbe se ni ukvarjal s Puccinijevo opero Turandot oziroma je uporabil zgolj en osemtaktni citat. Tik pred koncem uprizoritve je Kalafov song Nihče ne spi. To je edino mesto, kjer citira Puccinija z znanim motivom arije Nessun dorma iz opere Turandot. Želel je ustvariti nekaj povsem avtorskega, ne da bi »grešno« prearanžiral kar koli iz ene najbolj znanih oper na svetu. Operno delo je torej citiral le v znameniti in ganljivi melodiji »refrena« omenjene arije – kot nekakšen cukrček tega mjuzikla.

Laren Polič Zdravič se zahvaljuje Andražu Poliču.