01ZgodbeNorostNaSmrtByZigaKoritnik2007
Pojdi na vsebino

Petr Zelenka

Zgodbe vsakdanje norosti

Zgodba in ozadje

Zelenka sam pravi, da so Zgodbe vsakdanje norosti ljubezenska zgodba, v kateri se glavna oseba zave, da je resnična norost enako redka kot genialnost ali absolutni posluh. Rdeča nit avtorjeve poetike je nekakšna čudaška iztirjenost sveta in družbe, ki se kaže skozi kombinacijo bizarnih in premaknjenih situacij in avtentično zarisanih oseb. Črna komedija Zgodbe vsakdanje norosti je karikatura današnjega časa. Če manjkajo etično-moralni zgledi, lahko celotna družba prestopi meje normalnega. In potem smo priča vsakdanji norosti? Zelenka se osredotoči na družino, ki je na začetku normalno nora. Tako nora kot vsi, da sploh lahko funkcioniramo v današnji družbi. Ena norost pač ustvarja drugo. So te vsakdanje norosti še v okvirih sprejemljivega? Zgodbe so lahko tudi tragikomedija o bizarnih odnosih in razpadu družine v današnjem času, vrtiljak oseb, ki obupno iščejo pot iz svoje osamljenosti, svojega samotarstva na bolj ali manj čudaške načine. Protagonisti so čudaški vsi od kraja in presegajo norme konvencionalnega, ujeti so v svojo žalostno premaknjenost. Petintridesetletni Petr (Gašper Tič), osrednji lik zgodbe, počne nore reči, pomotoma odstriže lase napačni osebi, zdi se mu, da je odeja oživela, zavestno je pripravljen biti voajer pri spolnem početju svojih sosedov … Zdi se, da so vir njegovega čudaštva starši. Mama (Jette Ostan Vejrup) je obsedena s skrbjo za druge in za vse, dobesedno za vse. Vedno vse ve in misli, da je to edino legitimno. Pretirano skrbi za očeta (Boris Ostan), ki pa v svoji "bolezni" in osamljenosti samo čaka, da bi imel vsaj en normalen človeški odnos in vsakdanji pogovor. Okoli Petra in njegove družine ves čas kot sateliti krožijo bolj ali manj (ne)uravnovešeni posamezniki. Petr na koncu spozna, da je življenje norišnica, da so vsi nori, in vzame svojo norost kot normalno stanje. Dokler se je trudil biti normalen, si povrniti žensko, zadovoljiti mamo in pričakovanja okolice, toliko časa je bil nor. Zdaj, ko je sprejel vsakdanjo norost, pa se lahko začne obnašati "normalno" noro.

O avtorju

Petr Zelenka (1967) je izredno uspešen češki dramatik, scenarist ter gledališki in filmski režiser. Doštudiral je scenaristiko in dramaturgijo na FAMU v Pragi. V letih 1990 in 1991 je bil dramaturg v filmskih studiih na Barrandovu, kasneje je pisal televizijske igre za Češko televizijo. Leta 1993 je kot režiser debitiral s televizijskim filmom Ključavnica žabica. Za avtorski film Gumbarji je štiri leta kasneje prejel štiri češke leve in tudi številne nagrade na mednarodnih festivalih. Napisal je scenarij za film Samotarji (2000), ki je postal komercialno najuspešnejši film tistega leta. Kristalni globus na Mednarodnem filmskem festivalu v Karlovih Varih in šest čeških levov je prejel tudi za film Hudičevo leto. Kot scenarist in režiser pripravlja letos filmsko črno komedijo Najboljši filmi našega življenja in za naslednje leto Brate KaramazoveZgodbe vsakdanje norosti iz leta 2001 so njegov gledališki prvenec. Komedijo je napisal za praško gledališče, jo sam zrežiral in s predstavo navdušil občinstvo in kritike. Češki gledališki kritiki so Zgodbe ocenili kot najboljšo igro leta 2001. Zelenka je za Zgodbe dobil tudi nagrado Alfréda Radoka. Leta 2005 je na podlagi igre napisal scenarij za film, ki pa ni doživel uspeha prvotne uprizoritve (pred kratkim ga je predvajala tudi Televizija Slovenija). Češka kultura je po letu 1989 doživela dramatične spremembe. Po padcu totalitarnega režima, ki je omejeval umetniško izražanje oziroma zapovedoval okvire in kalupe umetnosti, so izginile vse ovire in omejitve. Umetnost je postala prostor svobodnega in tudi eksperimentalnega izražanja. Avtorji so to do skrajnosti izkoriščali tudi v literaturi in filmu, celo čez mejo dobrega okusa. Nekateri, ne vsi. Zdi se, da je to nujna reakcija na prejšnje omejevanje. Petr Zelenka tako na eni strani izhaja iz tradicije češkega humorja - ki zna biti zelo nežen in mil ali pa, tudi v njegovem primeru, grobo drastičen, hudičevski, črn - in temu doda pečat sodobne nebrzdane sproščenosti in izzivalnosti.

Přiběhy obyčejného šílěnství, 2001

Črna komedija

Prva slovenska uprizoritev

Premiera: 19. april 2007

Predstava traja 2 uri in 30 minut in ima 1 odmor.

Ustvarjalci

Prevajalka

Nives Vidrih

Priredba prevoda

Barbara Hieng Samobor, Barbara Rogelj, igralska ekipa

Režiserka

Barbara Hieng Samobor

Scenografka

Petra Veber

Kostumografka

Tina Kolenik

Gib

Sanja Nešković Peršin

Kipar

Zoran Srdić

Glasbena oprema

Darja Hlavka

Lektorica

Barbara Rogelj

Lučni oblikovalec

Brane Šulc

Nastopajo

Petr

Gašper Tič†

Mama

Jiří

Marko Simčič

Aleš

Milan Štefe

Lutka Eva, Deka

Sanja Nešković Peršin