Sosedje

Ralf Westhoff (1969) je večkrat nagrajeni nemški filmski režiser, scenarist in producent. Sosedje so bili najprej odmevna filmska komedija (2014), ki je na Münchenskem filmskem festivalu prejela glavno nagrado. Dve leti pozneje je Westhoff napisal tudi očarljivo gledališko priredbo.

Tijana Zinajić je uveljavljena gledališka in filmska režiserka, ki se uspešno spoprijema z različnimi žanri. V MGL je med drugim z veliko subtilnostjo uprizorila pretresljive igre Za naše mlade dame Dragice Potočnjak, Dlje od najdlje Zinnie Harris in Ta obraz Polly Stenham. Nedvomno pa Tijano Zinajić lahko označimo kot izjemno mojstrico komedije. Za režijo igre Realisti Jureta Karasa v izvedbi SNG Nova Gorica je na festivalu Dnevi komedije leta 2019 prejela nagrado žlahtna režiserka. V MGL pa še nismo pozabili uspešnice Čudežna terapija Daniela Glattauerja, ki je vrsto let zabavala številne gledalce na domači Mali sceni in po vsej Sloveniji. Pred kratkim je bila v MGL tudi premiera komedije Lunapark Jelene Kajgo, prav tako v njeni režiji.

Iz članka Sosedje ali kdo so tu »ta novi« Mirjane Ule iz gledališkega lista uprizoritve

Besedilo torej govori o dveh generacijah: o starih in mladih, ki so sostanovalci. Živijo zgoraj in spodaj. Pravzaprav besedilo govori o dveh življenjskih stilih mladih v različnih življenjskih kontekstih. In govori o tem, da so stari mladostne življenjske stile in mladostne vrednote ohranili do starosti. Implicitno govori tudi o tem, kako družbeni konteksti vplivajo na oblikovanje mladosti in življenjskega poteka nasploh.

V družbah industrijske moderne sta se zgodili predvsem dve veliki spremembi v odnosu med generacijami: za nove generacije ni dovolj, da si samo pridobijo znanje predhodnic, da sprejmejo tradicijo, ampak morajo preseči starejše generacije, če se hočejo potrditi. Vsaka nova generacija v sodobni družbi želi biti inovativna, izvirna. Ta pritisk dodatno vzpostavlja medgeneracijske napetosti. Na družbeni ravni se generacijski spor kaže kot konflikt med starejšo generacijo, ki poskuša to, kar je ustvarila, ohraniti in vsiliti mlajšim, in prihajajočo generacijo, ki se poskuša uveljaviti z zanikanjem stare, spreminjanjem in uvajanjem novosti.

Ko se »ta mladi« pod pritiski in brez podpore lastne podporne mreže zlomijo, jim »ta stari« pridejo pomagat. Izkaže se, da so vendarle vrednote ta starih, kot so solidarnost, empatija in sočutje, univerzalnejše in pomembnejše od pragmatičnih materialno-kariernih vrednot mladih. To je pomembno sporočilo besedila in uprizoritve za naš razčlovečeni svet.

Iz članka Pot do sosedov Kaje Novosel iz gledališkega lista uprizoritve

Besedilo Sosedje Ralfa Westhoffa razpira več tematskih polj: kot najbolj očiten se kaže medgeneracijski trk dveh svetov, dodatno zasoljen z generaciji atipičnimi, na prvo žogo kontrastnimi lastnostmi (pretirano sterilni mladci in sproščeni nori starci). Kar je spočetka videti kategorično nezdružljivo, se vedno bolj stika v preseku krožnic dveh mentalitet, znotraj katerega se med dogajanjem postopoma vzpostavlja stik, celo odnos. Besedilo, ki se poskuša ogibati stereotipom na način, da pravzaprav generira nove stereotipe, pa ta odnos ustvarja prek na videz mimobežne, a v resnici precej kompleksne medosebne interakcije – sosedske. Prišleki Anne, Johannes in Eddi ustvarijo stik s Katharino, Barbaro in Thorstnom ravno zaradi na novo vzpostavljene funkcije sosedov, s katerimi si delijo strop/tla; stik pa vodi v konflikt, ki začenja o(ne)mogočati vsakdan vseh šestih likov. Eno izmed manj opaznih spoznanj besedila je nenazadnje pomen soseda, sosede, sosedov: gre za osebe, ki niso znanci, niti bežni mimoidoči – ne, sosedje so element vsakdana, ki nam lahko zelo intenzivno ukrojijo življenje, še posebej, če ne živijo znotraj okvirov naših predstav o njem.