Naključna smrt nekega anarhista

Dario Fo (1926–2016) velja za enega najpomembnejših komediografov vseh časov. Ob podelitvi Nobelove nagrade za književnost leta 1997 je švedska akademija zapisala, da je Dario Fo, »posnemajoč srednjeveške rokohitrece, bičal oblast in ponovno vlil dostojanstvo šibkim, revnim in zatiranim«.

Satirična komedija Naključna smrt nekega anarhista sodi med njegova najbolj znana dela. Zaplet temelji na resničnih dogodkih iz leta 1969, povezanih s smrtjo milanskega železničarja Giuseppeja Pinellija, ki je – obtožen anarhističnega delovanja – med zaslišanjem »padel« skozi okno policijske postaje. Omeniti je treba tudi dejstvo, da so v tistem času v Italiji potekali najbolj siloviti sindikalni boji po drugi svetovni vojni, celotno obdobje pa se imenuje »vroča jesen«.

Osrednje prizorišče igre je zasliševalnica, osrednji dogodek pa povsem rutinsko zaslišanje nekega osumljenca. Ta se izkaže za starega znanca policije. Na veliko grozo komisarja osumljenec že uvodoma samega sebe razglasi za norega. Trpel naj bi za »histrionomanijo«, boleznijo, ki ga žene v nenehno igranje različnih oseb. Zasliševalski protokol se kmalu obrne na glavo in sprevrže v pravo nočno moro – postane strah in trepet dveh komisarjev in načelnika postaje. Osumljenec se predstavi kot predsednik kasacijskega sodišča, zasliševanec in zasliševalci pa se znajdejo v zamenjanih vlogah. Razkrijejo se številne nelogičnosti v povezavi z razlago vzroka smrti nekega železničarja, razkrije se svet organiziranega kriminala, razvejan sistem državne korupcije in dolg seznam političnih likvidacij.

Uprizoritev bo režiral Gregor Gruden (1980), ki je v preteklih sezonah uspešno režiral krstno uprizoritev drame Izkoristi in zavrzi me Ize Strehar in krstno uprizoritev mjuzikla Boljši svet, katerega avtorji so Ira Ratej, Ana Duša, Iza Strehar in Luka Jamnik.