Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta je prva slovenska komedija. Tudi zato se zdi najprimernejša, da ob izbranih prizorih iz te komedije prikažemo osnove gledališča: odrski govor, mizansceno in vživljanje igralcev v različne vloge.

Naslov Teater za telebana namiguje, da se v občinstvu vedno najde nekdo, ki gledališča ne pozna in ki ne razume, kje in kakšna je meja med resničnostjo in iluzijo. Zato v uprizoritvi ves čas raziskujemo in se igramo prav s to neoprijemljivostjo in izmuzljivostjo, ki je lastna gledališču kot mediju. Matiček, Nežka, Gospa baronica Rozala in Kancelir Žužek so nosilci jedrne zgodbe o bistroumnih služabnikih, ki prelisičijo razbrzdanega Barona Naletela in s tem napovejo vznik novega družbenega reda, v katerem oblast prevzame meščanstvo. Gledališče, kakršnega poznamo danes, je zraslo prav iz tradicije meščanskega gledališča. In še danes nagovarja množico gledalcev vseh slojev in starosti na zelo raznolike in raznovrstne načine.

Uprizoritev Teater za telebana nazorno prikazuje, kakšen je gledališki ustvarjalni proces, kdo vse prispeva k nastanku uprizoritev in kaj je potrebno, da se predstava ne ustavi. Vse to prikazuje z duhovitimi igralskimi improvizacijami in veliko petja.

Besedilo in uprizoritev sta nastala v času, ko so veljali ukrepi proti širjenju novega koronavirusa. Gledališča so bila zaprta, gledalci pa so gledališke predstave lahko spremljali zgolj na domačih ekranih. Ker je gledališče živa, neposredna umetnost, predstava pa nekaj, kar nastane samo ob sočasni prisotnosti občinstva in igralcev v istem prostoru, je Teater za telebana uprizoritev, ki to dejstvo še dodatno poudarja. Kako pa? To bodo izvedli samo tisti, ki si bodo predstavo ogledali v živo. 

Dramaturginja Ira Ratej, ki je napisala in zrežirala Teater za telebana, se z gledališko pedagogiko ukvarja že več kot dvajset let. Ob svojem dramaturškem delu tudi režira in piše. Njena bolj znana besedila so Martin in Gregor ali Od junaka do bedaka, Akord za akordom in Gledališče od Ž do A.

 

 

Naši ustvarjalci po predstavi z veseljem odgovarjajo na morebitna vprašanja občinstva. Če bi si želeli po ogledu predstave pogovarjati z igralci, se o tem vnaprej dogovorite z organizatorjem.

 

Avtorica prvega kostuma Gospe baronice Rozale je Jelena Proković.

Igralci v uprizoritvi pojejo pesmi oziroma odlomke iz pesmi Kako sva si različna (Frane Milčinski – Ježek in Jože Privšek), Hladen ali vroč (Andrej Šifrer), Samo nasmeh je bolj grenak (Elza Budau, Jože Privšek), Pri Maši (Gašper Tič, Davor Herceg), Živim (Kristen Anderson-Lopez, Robert Lopez), We will rock you (Brian May) in Dan ljubezni (Dušan Velkavrh, Tadej Hrušovar).