Peer Gynt

Kratka vsebina 

Lahko rečemo, da spada Ibsenov Peer Gynt v galerijo najznamenitejših dramskih junakov vseh časov. S svojo zgodbo in intencami se postavlja ob bok Don Kihotu, Faustu, Hamletu, Don Juanu … Dramska pesnitev Peer Gynt je mešanica resničnih dogodkov, prepletenih z avtobiografskimi elementi in pravljičnega sveta, polnega simbolov, ki nudijo možnosti za najrazličnejše interpretacije.

Mladi Peer živi sam z materjo, njuni dnevi so formalno revni, a polni divje razbrzdane ježe skozi domišljijske pokrajine, skozi zgodbe, skozi bajke, pravljice, pesmi, privide … Peer odrašča v burnega, zahtevnega in zapeljivega sanjača. V njem se bijeta »dve duši«: ena je prek sveta pravljic usmerjena proti vsemu lepemu, etičnemu, drugi del njegove narave pa ga vleče v neznano, tvegano, skrivnostno, temno.

Če je jedro in gonilo dramske pesnitve Peerovo iskanje samega sebe in zanašanje na samozadostnost, ki naj se pokaže v samouresničitvi želja, potem je konec trezen in sorazmerno bridek. Peerova želja po nekakšnem uspehu in njegovo neumorno prepričanje v lastno izjemnost ga večkrat zavrtita v središče družbe, a vsakič spet tudi izvržeta. Na koncu življenja se Peer vrne v rodni kraj, kjer ga je ves čas čakala zvesta Solveig. In glej, Solveig noče poslušati Peerove spovedi. Nežno vzame njegovo glavo v naročje in mu zapoje o svoji ljubezni.

Peer Gynt predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, temeljnem vezivu vsega.

Iz gledališkega lista uprizoritve (povzeto po članku Žanine Mirčevske)

Peer Gynt je dramsko in gledališko minsko polje različnih pomenov in možnih interpretacij. Po eni strani je eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil, po drugi morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Besedilo je večplastno in omogoča različne pristope. V tem je morda odgovor, zakaj je tako priljubljeno, saj v njem vsak najde nekaj, kar ga zanima in kar bi izpostavil. Z vsebinskega vidika gre v besedilu za prikaz življenja Peera Gynta od mladosti do trenutka, ko smrt potrka na njegova vrata, on pa poskuša od nje »odkupiti« svojo dušo z dokazi o tem, da je bil nekaj posebnega in ne le navaden slehernik.

Peer Gynt je eden od redkih dramskih likov, ki se jim enoglasno pripisuje značaj nepopravljivega egoista. Številni kritiki so označili dramo kot satiro na temo egoizma oz. kot epski spev o vsem, kar je slabega v človeški naravi. Tudi sam Ibsen je izjavil, da je hotel z besedilom skozi en sam lik pokazati vse slabosti Norvežanov, o katerih ni imel dobrega mišljenja.

Peer je nepopravljiv fantast, laže in hkrati verjame, da je vse res, sanjarjenje spreminja v resnico. Iluzija je zanj resnica. Vprašanje, ali sploh vstopi v svet realnosti. Vse se dogaja v njegovi glavi, kjer nenehno raste in se sesuva gyntovski jaz. Gyntovski jaz je plaz poželenj, želja, vizij, sanj, zahtev. Gyntovski jaz je vse drugo kot navaden počen gumb ali podoba slehernika. Peer je po očetu podedoval neodgovornost in lahkomiselnost, po materi pa fantazijo. Da bi nadomestila tisto, kar so izgubili zaradi očetovega bankrota, ga je mati vpeljala v svet domišljije, kjer je vse mogoče in kjer so sanje resnica. Problem nastopi, ko se Peer ne more več vrniti v svet realnosti. Fizično sicer živi v njem, a le formalno, njegovo »resnično« življenje pa se dogaja v svetu domišljije.

Ko govorimo o Peerovi domišljiji, ne mislimo na pozitivno sanjarjenje. Peerova domišljija je latentna, vsakdanja bitka za preživetje v virtualnem svetu, ki je edina resnica. Ta virtualni svet nam spregovori o človeku in človeštvu, o tem, kako je človek tragična in komična pojava hkrati, o tem, kako je osamljen, o tem, kako je preprost v svojih željah, ki poganjajo vse resnice o sreči in nesreči, o tem, kako je svet okruten labirint in hkrati razkošen dom, ki ponuja čudovite možnosti.

Nagrade

2018

Matej Puc
Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Peera Gynta
(in za vlogo Zevsa v Homerjevi Iliadi (koprodukcija s SNG Drama Ljubljana), za vlogo Malcolma v uprizoritvi Dunsinane D. Greiga, Valeria v Leonceu in Leni G. Büchnerja, Doranta v Molièrovem Žlahtnem meščanu, Pierra Kiriloviča Bezuhova, Vojaka in Mrtveca v Vojni in miru L. N. Tolstoja in S. Purcăreteja (koprodukcija s SNG Drama Ljubljana in CD) ter Demetrija v avtorskem projektu Sen kresne noči po W. Shakespearu)

2016

Matej Puc
Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS) za vlogo Peera Gynta

51. FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE, MARIBOR

Primož Pirnat
Borštnikova nagrada za igro za vloge Aslaka, Dovrejskega starine, Vijuga, Orientalske plesalke, Begriffenfeldta, Potnika in Gumbarja (in za vlogo Masovnega moškega v Projektatorju (Zavod Delak))

Jelena Proković
Borštnikova nagrada za kostumografijo