Osvajalec

Osrednja dramska figura je konkvistador don Felipe, ki je v grobih potezah zasnovan po usodi Hernána Cortésa, španskega zavojevalca, ki se je poročil s sužnjo, lepo in inteligentno Indijanko Malitzin, pripadnico plemena Tlaxcalteca. Prav Malitzin mu je z znanjem jezikov utrla pot med plemena Indijancev, ki so sovražili Azteke in so se z veseljem pridružili zavezništvu s Španci, da so skupaj razrušili cvetoče kraljestvo Aztekov.

Don Felipeja spoznamo po koncu triumfalnih bojnih pohodov, ko v ponižnosti čaka na imenovanje za vice­kralja novih ozemelj. Njegov sin Baltasar, ki ga je oče že kot dečka vlačil s seboj po bojiščih, da je iz nosilnice gledal, slišal in vonjal neopisljivo krute ubijalske pohode, glasno opozarja očeta, da so prisvojene njive prazne in jalove, saj zasužnjeni domačini umirajo ali pa bežijo v gore. Na dvoru je, ob molčeči don Felipejevi soprogi, domačinki Margeriti, na obisku mlada in ognjevita kastiljska princesa Caetana, ki Baltasarja ves čas zbada, da je zgolj senca junaškega očeta.

Ko don Felipe izve, da je za vicekralja imenovan vojvoda Santander, veljak, ki ni nikoli stal na bojišču, se odpravi na vojni pohod zoper prišleka, da bi si vzel, kar mu po vseh zmagah pripada. Med njegovo odsotnostjo se Baltasar in Ceatana poročita, ona je noseča, on pa nesrečen, ker ga oče ni vzel s seboj, da bi se lahko končno dokazal kot bojevnik. Ko se don Felipe vrne, je samo še senca samega sebe, saj so ga njegovi soborci, zdaj lokalni veleposestniki, zapustili. Svoj mali dvor najde v razsulu. Baltasar medtem na lastno pest odide na bojni pohod, da bi se maščeval tistim, ki so izdali njegovega očeta, in se s tem končno zapisal med junake. Caetana blodi po sobah, stika za žganjem, zanemarja otroka in ob vsaki priliki draži don Felipeja s poveličevanjem Baltasarjevega poguma.

Osvajalca bo zrežiral Sebastijan Horvat (1971), mednarodno uveljavljen režiser, ki je bil za svoje uprizoritve že večkrat nagrajen tako doma kot tudi v tujini.

Andrej Hieng (1925–2000), čigar stoto obletnico rojstva bomo počastili s to novo uprizoritvijo Osvajalca, velja za enega pomembnejših modernistov v slovenski literaturi. Za svoje stvaritve je prejel številne nagrade: za Osvajalca Sterijevo in Gavellovo nagrado, leta 1988 pa tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.