Navodila

Ženska v zgodnjih tridesetih, ki se v osami najetega polkletnega stanovanja bori z občutki depresije, preizprašuje svojo življenjsko pozicijo in išče razloge zanjo. Ne more sprejeti dejstva, da je človekova vrednost sorazmerna njegovemu imetju, pa tudi ne razlage, da je človek sam kriv za odrinjenost na rob. Spominja se svoje babice, ki jo je vzgajala za svet, ki ga ni več, in svojega odnosa z mladim Američanom, prek katerega se je prvič srečala z brutalno realnostjo ameriškega sna.

»Medtem ko sem mu otirala noge, mi je govoril o tem, kako vsak človek enkrat pride do točke, ko mu začnejo stvari pripadat.

V življenju je nekaj ustvaril, ima stanovanje al pa dve al pa tri, ima vikend, ima dober avto. Vse to mu pripada, tko kot mu pripadajo tematske počitnice v Toskani, kjer mu najete sužnje umivajo noge, in te sužnje mu tud pripadajo, zato ker ga osrečujejo in ker ima človek pravico do sreče.«

Ana Duša se je začela z dramaturgijo in pisanjem za gledališče resno ukvarjati leta 2017, pred tem je bil njen oder predvsem pripovedovalski. Od takrat je sodelovala z večino slovenskih institucionalnih gledališč, pa tudi z nekaterimi gledališči v Srbiji in na Hrvaškem. V zadnjih letih je v središču njenega dela gledališče mladih, ki ga razvija v institucionalnih gledaliških hišah.

Premiera decembra 2023 v Studiu MGL