Po motivih novel Antona Pavloviča Čehova
Človek v lupini
K sodelovanju smo znova povabili uglednega režiserja Jerneja Lorencija, ki bo z ekipo stalnih sodelavcev in šestimi igralskimi kolegi ustvaril odrsko meditacijo o skrivnostih človekove ranljivosti.
Včasih samota objame samoto.
Človek v lupini, 2020
Drama
Krstna uprizoritev
Premiera: 30. januar 2021
Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora.
Ustvarjalci
Režiser
Jernej Lorenci
Dramaturg
Matic Starina
Scenograf
Branko Hojnik
Kostumografka
Belinda Radulović
Avtor glasbe
Branko Rožman
Svetovalec za gib in asistent režiserja
Gregor Luštek
Lektorica
Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe
Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka
Sašo Dragaš
Asistentka dramaturginje
Urša Majcen
Asistentka scenografa
Nina Rojc
Tole so režiserjeve uvodne besede:
»Človek je kot seme na prepihu življenja; meče ga sem in tja, ga premetava in prekopicava: oprijemlje se kamenčkov, reče jim dom; oprijemlje semen, temu pravi ljubezen; oprijemlje travne bilke, pravi ji bog.
Človek gleda v daljavo, a kaj hitro ga oči zabole; padec v daljavo je globlji od padca v brezno. Zato se zazida in obzida. Iz opek načel gradi, iz kamnov predsodkov zida, strešnike morale zlaga.
Črne misli misli. Strah se s strahom poljublja.
Tanke, prosojne meglice se prepletajo na poljih, nad ribniki, med debli dreves.
In človek včasih odpre okno svoje trdnjave, včasih pokuka iz svoje lupine, včasih se seme s semenom razraste, za trenutek, in pogleda v daljavo in zahrepeni.
Včasih samota objame samoto.«
V uprizoritvi so uporabljeni krajši odlomki iz novel A. P. Čehova v prevodu Marjana Poljanca in Boruta Kraševca.
