Novice

Nagrada za življenjsko delo Marija Vera upokojeni članici MGL Jožici Avbelj in nagrada Duše Počkaj za izjemne igralske stvaritve zadnjih dveh let Ivi Krajnc Bagola.

Komisija v sestavi Branko Jordan, Rok Andres (člana) in Barbara Cerar (predsednica) je soglasno odločila, da igralsko nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije "Duša Počkaj" za dveletno obdobje letos prejme članica Mestnega gledališča ljubljanskega Iva Krajnc Bagola, igralsko nagrado ''Marija Vera'' za življenjsko delo pa upokojena članica MGL Jožica Avbelj. 

Nagrada Duše Počkaj za izjemne igralske stvaritve zadnjih dveh let Ivi Krajnc Bagola

Igralka Iva Krajnc Bagola, članica ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, je v zadnjih dveh letih ustvarila izjemen opus vlog:Varjo v Češnjevem vrtu (režija Janusz Kica), Heleno v uprizoritvi Za narodov blagor, Šracio v Zimski poroki (obe v režiji Matjaža Zupančiča), Nikolino v Le zaljubiti se ne smemo (režija Alen Jelen), in Žensko v Izrednih razmerah (režija Jan Krmelj), ki jih pred nas postavlja s tankočutnostjo svojega velikega talenta. Partiture njenih vlog so izdelane do najfinejših detajlov, pa naj gre za skorajda filmski realizem podajanja, za satiro ali grotesko. Odlike igralke so popolna potopitev v materijo vloge, iz katere pa vedno žari njena temperamentna osebnost, s katero oplemeniti vsako svojo igralsko kreacijo in s katero svojim vlogam vedno doda iskrivost in komičnost. V svojem poglabljanju v človeško psiho je neustrašna in končni izdelek njenih raziskovanj je vedno do potankosti izdelana in premišljena polnokrvna igralska umetnina.

Igralska nagrada Marija Vera za življenjsko delo Jožici Avbelj

Izvirnost, prodornost in neposrednost igralskega izraza Jožice Avbelj pooseblja dihanje, iskanja ter vrhunce slovenske uprizoritvene umetnosti zadnjih petdesetih let. Že v začetku svoje igralske poti je v kultni uprizoritvi Spomenik G (EG Glej) v režiji Dušana Jovanovića zasnovala igralski credo, prepoznaven, unikaten slog, ki se kaže kot igralska disciplina, gibalna in govorna natančnost, samosvojost, skratka igra v celostnem pojmovanju igralkinega bitja. V svoji dolgoletni karieri je dokazovala, nadgrajevala in vedno znova osupnila s kreacijami, ki so jih kritiki in gledalci občudovali zaradi prepričljivosti, izraznosti in celovitosti. Bila je članica ansambla MGL, poučevala dramsko igro na AGRFT, obenem pa igrala v drugih institucijah, nevladnih producentih, na filmu in televiziji, doma in v tujini. 

Z besedami Vena Tauferja lahko povzamemo, da je igralski avtor režiserjeve teatrske vizije Jožica Avbelj, prav avtorstvo pa je osrednja lastnost njene ustvarjalnosti, saj je igralski potencial razvila onkraj skrajnih meja njegove izraznosti, telesnosti in psihofizičnih stanj. V njeni vedno sveži, novi, a siloviti, energični igralski govorici živi gledališka umetnost, ki zajema iz neoavantgardnih praks, sega preko dramskega in za sodobno uprizoritveno umetnost še vedno pomeni vrhunec polnosti igralske moči in discipline. Inovativnost Jožice Avbelj nenazadnje potrjujejo njene stvaritve, za katere Andrej Inkret piše, da so utemeljene v drugačnih dramaturških in igralskih poudarkih. Ustvarila je impozanten opus vlog klasičnega in sodobnega repertoarja, prejela številne nagrade, ki se jim zdaj, ob njeni sedemdesetletnici pridružuje še stanovska nagrada za življenjsko delo.

Iskrene čestitke!