Annie Ernaux
Leta
Roman Leta, ki je v Franciji izšel leta 2008 in pri nas leta 2010, je avtobiografsko delo francoske pisateljice Annie Ernaux, v katerem kronološko opisuje svojo življenjsko pot od rojstva leta 1940 do začetka 21. stoletja. Roman je po izidu prejel vrsto najvišjih literarnih priznanj: nagrado François Mauriac, nagrado Marguerite Duras, nagrado bralcev časopisa Télégramme in evropsko nagrado Strega Europeo. Ta nenavadna avtobiografija je zapisana v tretji osebi ednine, avtorica pa spretno prepleta povsem intimne zgodbe z zgodovinskimi dogajanji v Franciji, Evropi in svetu. Sledimo ji na počitnice na morski obali in ob sanjarjenju o prihodnosti v Parizu.
Medtem ko se njena mama navdušuje nad najnovejšim čudesom tehnike – pralnim strojem –, pa Annie začne odkrivati svoje telo.
Odnos do telesa kot nedoumljive mešanice sle, užitka, sramu in bolečine je tema, ki prežema vsa obdobja njenega življenja – od prvega bolečega spolnega odnosa s starejšim moškim in osvobajajočega obdobja študentskih let do travmatičnega ilegalnega splava, saj je Francija pravico do splava uzakonila šele leta 1970. Tako sledimo Annie v iskanju intimne in tudi družbene identitete ob praznini njenega zakona, rojstva dveh sinov, bremen materinstva, ločitve, obsedenosti z mlajšim ljubimcem, dokler se leta 2006 ne utelesi kot samozavestna ženska in pisateljica, ki poplesuje skozi spomine in išče takšen jezik, ki bi zaobjel vso kompleksnost človeškega bivanja in ohranil koščke spominov pred neusmiljeno poplavo pozabe.
Poslednja postaja odrske postavitve bi lahko bil fotografski portret Annie Ernaux ob podelitvi Nobelove nagrade za literaturo, ki jo je prejela leta 2022 kot sedemnajsta ženska med dotedanjimi 119 lavreati »za pogum in kirurško ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina,« kot je zapisno v utemeljitvi. Opus Annie Ernaux obsega 20 knjig, večinoma v obliki krajših novel in romanov, ki pa se vse napajajo iz drobnih vrtincev intimnih spominov, ki se zlijejo v mogočnem veletoku naše skupne zgodovine.
Les Années, 2008
Dramatizacija romana
Prva slovenska uprizoritev
Premiera: 12. februar 2026
Predstava traja 1 uro in 40 minut in nima odmora.
Ustvarjalci
Prevajalka romana
Suzana Koncut
Režiser
Jaša Koceli
Avtorica odrske priredbe in dramaturginja
Eva Mahkovic
Scenograf
Darjan Mihajlović Cerar
Kostumografka
Jelena Proković
Avtor glasbe
Miha Petric
Svetovalka za gib
Tajda Podobnik
Lektor
Martin Vrtačnik
Oblikovalec svetlobe
Boštjan Kos
Oblikovalec zvoka
Miha Peterlič
Asistentka kostumografke
Saša Dragaš
Nastopajo
Kot v pravljicah se pojavljajo novosti. Šampon, linolej, tamponi, depilacijska krema, Tupperware, mlečna čokolada z lešniki, majoneza v tubi, neonska žarnica. Ali nam bo zaradi tega lažje živet?
Iz člankov gledališkega lista
Opomba k priredbi Eve Mahkovic
Odrska konstrukcija romana Leta Annie Ernaux je zaradi specifične zgradbe, znotraj katere je največjim dogodkom nekega zgodovinskega časa / nekega življenja odmerjenega enako prostora kot najmanjšim, zahtevno delo. Če se Ernaux v večini svojih drugih besedil, ki so praviloma zelo kratka, osredotoča na en motiv, spomin ali dogodek (kot closeup), Leta delujejo kot široki plan: reka, ki sproti naplavlja in odnaša posamezne dogodke, ki jih je doživela neka generacija, in občutke, ki jih je znotraj tega toka zgodovine imela neka ženska – od najbolj travmatičnih do čisto drobnih, takšnih, ki bi nekemu drugemu spominu zagotovo ušli. Roman je množica trenutkov, podob. Da bi posamezne podobe razširila, sem v priredbo romana, ki obravnava avtoričino življenje od rojstva 1. septembra 1940 do prvih let novega tisočletja, vključila motive in odlomke iz drugih njenih del. Delo Annie Ernaux je tako zvezano z njeno osebo, da branje enega dela vodi v branje naslednjih, in obravnavati eno delo hitro vodi v obravnavati, delati vse. Vse igralke, ki so na odru, predstavljajo Annie Ernaux, obenem pa so izkušnje, ki jih podajajo, skupne ženskam iz drugega okolja in drugih generacij.
Kaj je povzetek najstništva na podeželju? Sanjariš. Se samozadovoljuješ in dosežeš orgazem. Stiskaš mozolje in na kožo nanašaš med in limonine rezine. Ko greš mimo kavarne, v kateri fantje igrajo na fliperje, pogledaš v tla. In predvsem: čakaš.
Urša Majcen: Še ena ženska zgodba
Življenje Annie Ernaux ni posebej drugačno od mnogih življenj v drugi polovici 20. in začetku 21. stoletja. Odraščanje v družini, ki je imela svoje skrivnosti, uteho in nasilje. Prva spoznavanja možnosti lastnega telesa, ki so hkrati tudi spoznavanje, kako močno je bilo to telo že od začetka zaznamovano z objektifikacijo. Hrepenenje po partnerstvu in po svobodi. Dilema glede otrok. Želja po izobrazbi. Po delu. Po užitku. Ta množica podob predstavlja moje življenje. Kompleksen, a hkrati vsebinsko preprost zapis o življenju, pa tudi njegova različica, ki jo je spretno iz romana v odrsko govorico prevedla Eva Mahkovic, kljub vsemu, kar se (liku) Annie zgodi, pravzaprav nista nič posebnega. Pa vendar prav zato nadvse pomembna zapisa o življenju neke ženske. Podobe med sabo niso povezane. Med njimi so luknje.
