Zgodba hoče biti luč
Čez prazen prostor gresta Igralka in Igralec. Zastaneta. Se spet premakneta. Ponovno zastaneta. Morda spregovorita. Morda se gibljeta dalje. Nekaj se dogaja. Mi ju opazujemo. Mi ju poslušamo. In kot v svoji knjigi Prazen prostor napiše režiser Peter Brook: to je gledališki dogodek.
Misli človeka, ki nisem jaz. Čustva človeka, ki nisem jaz. Obraz in telo človeka, ki nisem jaz. Zgodba, ki ni moja. Znoj, solze, slina, kri, ki ni moja. In vendarle. Zgodba, ki ni moja, ta hip prodira vame. Razklene grodnico in seže k srcu, zgrabi ga, stisne, gnete. Boli me,a bolečina je nekako zunaj mene. Srce se nepoškodovano vrne v skledo reber. Zgodba, ki ni moja, drsi čezme, da se naježim in zadrhtim. Zgodba, ki ni moja, se zapiči v mehko sredico. Nenadoma zajočem. Jočem. Morda sledi hipno olajšanje. Morda smeh. Nekakšna zadrega.
Igralka in Igralec zdaj v rokah držita zgodbo in mene. Lok je ponovno napet. Sem strelec – ali nedolžna divjad? Sem tovor ali dodatni motor v strojnici gledališkega dogodka? Pripoved ni moja, a postajam del nje. Gibljemo se z veliko hitrostjo. Mimo nas drvijo pokrajine spominov, asociacij, skladovnice podatkov. Nenadoma začutim pekočo željo, da bi si čim več od vsega tega zapomnila. Da bi čim več odnesla nazaj na drugo stran, na stran »realnega«. Tako vznemirljivo se mi zdi. Sem ravnokar rekla »se mi zdi«? Se je vmešala misel? Da, da, misel, iskali smo misel, igralca od mene pričakujeta misel. Misel, stališče, vprašanje, odgovor, spoznanje. Olajšanje, ogorčenje, pomiritev. Pulz se umirja, tekočine hladijo. A misel ostane. Razmislek je tisto bistveno, kar bom vzela s seboj. Misel. Misel. Misel.
Drage in spoštovane obiskovalke, dragi in spoštovani obiskovalci Mestnega gledališča ljubljanskega!
Sezono smo sprva želeli poimenovati Iskalci človečnosti. Zakaj? Ker ima naslov res čvrsto povezavo s prav vsemi igrami našega novega repertoarja. In ker obenem vemo, da človečnost izginja, primorani jo bomo na novo iznajti. Če bomo hoteli. Če nam bo dopuščeno. A ker nismo pridigarji in tudi politiki ne, odhajamo v boj s pomočjo izrazil, ki so na voljo nam, ustvarjalcem gledališča. Parafrazirali bomo del pesmi velikana Lorce in napovedali program 2022/2023 s portalnim naslovom ZGODBA HOČE BITI LUČ.
Veselimo se ponovnih druženj!
Barbara Hieng Samobor,
direktorica in umetniška vodja