V tem hipu nekje nekdo … igra na klavir.
V tem hipu nekje nekdo … umiva novorojenca.
V tem hipu nekje nekdo … odpira vrata ječe.
V tem hipu nekje nekdo … z balkona vrže rožo.
V tem hipu nekje nekdo … s koščeno roko vleče
k prsim svojo poslednjo rjuho.
V tem hipu nekdo … razbije jajce.
V tem hipu nekdo … nekoga pretepa.
V tem hipu nekdo … nekoga žgečka.
PREŽIVETJE, O MODROST!
V tem hipu nekomu nekje … uide izpoved ljubezni.
V tem hipu nekomu nekje … streli predirajo drob.
V tem hipu nekomu nekje … poidejo zaloge hrane.
V tem hipu nekomu nekje … poidejo zaloge vode.
SMO SE PRIPELJALI NA OBALE NOVIH
RESNIČNOSTI?
V tem hipu nekje nekdo … z vnemo geometra
popisuje ostanke mest, travnikov, vodá.
V tem hipu nekje nekdo … tuhta, kaj bi z vsemi temi
ljudmi.
V tem hipu nekje nekdo … odpre ogrado in spusti
živali na plano.
V tem hipu nekje nekdo … išče zavetje.
SVETOVI PA KOT DA SE RUŠIJO.
A prav v tem hipu se je nekdo zdramil iz sna, smehlja
se in strmi v temo.
In prav v tem hipu se dvoje ljubimcev združuje v eno
telo.
In prav v tem hipu se nekdo približuje skrajni točki
svojega poguma.
In njegov pogum meji na blaznost.
In prav v tem hipu nekdo od nekod beži.
In bežeč priteče do roba čudežnega gozda, vstopi
vanj ter se pridruži tistim redkim, ki so čudežni gozd
našli že pred njim.
Nekdo pa prav v tem hipu zamolči svoje stališče ter
se pridruži tistim mnogim, ki svoja stališča redno
zamolčavajo.
BAAL VIHTI SVOJO MESARSKO PEST.
Nekje strela izkoplje kup starih kovancev.
Nekje vendarle izdelujejo kruh.
Nekje nekoga mučijo.
Nekje nekdo nastavlja uro na poletni čas.
ZA NAMI MOKRA BRAZDA LET IN UR.
GOŠČA STARAJOČIH SE VIHARJEV.
PRED NAMI MATERNIČNO MORJE NAŠIH SANJ.
Zgodbe.
Pripovedi.
Miti.
Legende.
Anekdote.
Okorni človeški stavki, zgneteni iz toliko narečij …
Drage in spoštovane obiskovalke, dragi in spoštovani
gledalci Mestnega gledališča ljubljanskega!
Po epidemiji ste se vrnili v polnem številu, kar je
za nas velika radost in priznanje. Hvala! Zakaj sem
sestavila zgornje besedilo? Ker je današnji svet kljub
oznaki »globalni« razpršen, zbegan, preplašen.
Pred vami je repertoar naslednje sezone MGL.
Poimenovali smo jo SPREMEMBE.
V svoja teatrska jadra si želimo poloviti vse zgodbe
tega sveta. Ali vsaj čim več. Poslanstva se lotevamo
v spremstvu plemenite komedije in ponosne drame.
Skupaj z vami se želimo jokati in smejati. Prek zgodb
se želimo pogovarjati in posvetovati. Najprej med
sabo … in potem z vami. Kajti: oko se v pokrajinah
duše giblje hitreje kot zunaj nje.
Želim vam vse dobro in pozdravljam vas v imenu
celotnega kolektiva MGL!
Veselimo se ponovnih druženj!
Barbara Hieng Samobor,
direktorica in umetniška vodja