MGL

Karin Komljanec se je rodila 25. junija 1974 v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisala na študij dramske igre na AGFRT v Ljubljani. Že na akademiji je prejela nagrado zlatolaska za glavno žensko vlogo (za vlogo Desdemone v Othellu Williama Shakespeara). V MGL je več vlog odigrala še kot študentka. Zablestela je v vlogi Pam v uprizoritvi Rešeni Edwarda Bonda (r. Zvone Šedlbauer) in zanjo dobila Dnevnikovo nagrado. Diplomirala je leta 1999 in se še istega leta zaposlila v MGL.

V MGL je odigrala številne vloge. Bila je Catherine v Spominu vode Shelagh Stephenson (r. Zvone Šedlbauer), Ninuccia v Božiču pri Cupiellovih Eduarda De Filippa (r. Mario Uršič), Ona v uprizoritvi Spet ta nedelja! Tene Štivičić (r. Miha Golob), Adela v Domu Bernarde Alba Federica Garcíe Lorce (r. Boris Kobal). V več vlogah je nastopila v uspešnici Vse o ženskah Mira Gavrana (r. Barbara Hieng Samobor). Bila je Divja Greta in Angie v Puncah in pol Caryl Churchill (r. Jaka Andrej Vojevec), Mae v Mački na vroči pločevinasti strehi Tennesseeja Williamsa (r. Ivica Buljan), Administratorka v Zlatih čeveljčkih Dominika Smoleta (r. Anja Suša), ta jeznorita v uprizoritvi sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije Simone Semenič (r. Diego de Brea), Léonie v Strašnih starših Jeana Cocteauja (r. Alen Jelen), Anja v Kresnicah Tene Štivičić (r. Nina Rajić Kranjac), Clarissa v uprizoritvi Ure, dnevi, čas Anje Krušnik Cirnski (r. Mojca Madon), Rabelj v Turandot Jere Ivanc in Larna Poliča Zdraviča (r. Jana Menger) …

Igrala je tudi v Mini teatru, Gledališču Glej in ŠKUC gledališču. Leta 2007 je nastopila v vlogi Mirele Mohorič v neinstitucionalnem projektu Bodi Marilyn Monroe Nebojše Popa-Tasića (v avtorjevi režiji).

Nastopila je tudi v celovečernih in televizijskih filmih (Triptih Agate Schwarzkobler Matjaža Klopčiča, Temni angeli usode Saše Podgorška, En dan resnice Vinka Möderndorferja, Estrellita Metoda Pevca, Igra s pari Mirana Zupaniča, Vaje v objemu Metoda Pevca). Igrala je tudi v številnih televizijskih nadaljevankah (Nova dvajseta, Ena žlahtna štorija, Gorske sanje, V imenu ljudstva).