Igralski ansambel

Jožef Ropoša se je rodil 27. februarja 1961 v Ljubljani. Na AGRFT se je vpisal leta 1979. Dramsko igro je študiral v letniku profesorja Mileta Koruna in študij končal z diplomsko vlogo 2. očesa postave v uprizoritvi Potohodec Daneta Zajca (r. Franci Cegnar). Že med študijem je zaigral v več celovečernih filmih, tudi v filmu Nasvidenje v naslednji vojni (r. Živojin Pavlović) in v filmu Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica? (r. Karpo Godina). Za vloge Trobentača Jožefa v Rdečem boogieju, Ernesta v Wildovi igri Važno je imenovati se Ernest v produkciji AGRFT (r. Miran Herzog) in Plunka v Razrednem sovražniku Nigela Williamsa (r. Vito Taufer) je leta 1982 dobil nagrado zlata ptica.

Po študiju se je leta 1983 zaposlil v SMG, kjer je ostal do leta 1993 in oblikoval številne vloge: poleg Plunka v Razrednem sovražniku je bil še Cepeton v Alici v čudežni deželi Lewisa Carrolla (r. Vito Taufer), Rabelj Zvesti v Šeherezadi Iva Svetine (r. Tomaž Pandur) ter Nestor, Menelaj, Četrti snubec, Četrti mornar in Duh kralja Agamemnona v uprizoritvi Odisej in sin ali Svet in dom Vena Tauferja (r. Vito Taufer). Za zadnje vloge je leta 1991 prejel priznanje ZDUS. Leta 1989 je kot član ansambla SMG za dosežke v uprizoritvah Genetovega Balkona (r. Janez Pipan), Filipčičeve Atlantide (r. Vito Taufer) in Svetinove Šeherezade (r. Tomaž Pandur) dobil Župančičevo nagrado. Po odhodu iz SMG je bil do leta 2000 zaposlen v MGL, nato pa je bil med letoma 2000 in 2002 član ansambla SLG Celje, kjer je med drugim igral Ruda v uprizoritvi Moje srce je v Zvorniku ostalo Abdulaha Sidrana (r. Zijah A. Sokolović) in za vlogo dobil nagrado za najboljšo igralsko stvaritev na Festivalu bosansko-hercegovske drame v Zenici. Igral je tudi v drugih slovenskih gledališčih, na primer v EG Glej, MG Ptuj, Špas teatru, Drami SNG Maribor in Koreodrami Ljubljana, nekaj časa pa je bil samostojni ustvarjalec na področju kulture.

V MGL, kjer se je drugič zaposlil leta 2002, je med drugim igral Bernarda v Pridi gola na večerjo Marca Camolettija (r. Zvone Šedlbauer), Biffa v Smrti trgovskega potnika Arthurja Millerja (r. Žarko Petan), Prešerna v Iztrohnjenem srcu Evalda Flisarja (r. Zvone Šedlbauer), Dacarja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Mile Korun), Valižanskega princa v Blaznosti Jurija III. Alana Bennetta (r. Vinko Möderndorfer), Maksa v Cankarjevem Kralju na Betajnovi (r. Zvone Šedlbauer), Režiserja v Bokovi Gledališki uri (r. Miha Golob), Gillesa v Schmittovih Malih zakonskih zločinih (r. Zvone Šedlbauer), Capuleta v Shakespearovem Romeu in Juliji (r. Diego de Brea), Podkoljosina v Gogoljevi Ženitvi (r. Diego de Brea), Marjana Mraka v Praznini spomina Barbare Zemljič (r. Nina Šorak), Mrmoljo v Cankarjevi igri Za narodov blagor (r. Matjaž Zupančič) …

Igral je v številnih celovečernih, kratkih in televizijskih filmih, kot so Ko zaprem oči Francija Slaka, 3 prispevki k slovenski blaznosti – Kronika zločina Žareta Lužnika, Remington Damjana Kozoleta, Vlak smrti Davida S. Jacksona, Blues za Saro in Nebesa pod Triglavom Borisa Jurjaševiča … Nastopil je v televizijskih nadaljevankah (Prešeren, Naš vsakdanji kruhek, Usodno vino, Reka ljubezni) in sodeloval pri številnih radijskih igrah. V Slovenskem prosvetnem društvu Danica je deloval tudi kot režiser.

V MGL je  bil zaposlen od 1. 9. 1993 do 9. 12. 2000 in ponovno od 1. 11. 2002.