Knjižnica MGL

Ta knjiga je osebna in polemična zgodovina britanskega gledališča v devetdesetih letih, desetletju vznemirljivega novega pisanja, kakršnega ne pomnimo že vse od burnih časov, ki jih je leta 1956 zanetil John Osborne z dramo Ozri se v gnevu.

Izvirna slovenska dela, ki se ukvarjajo s teorijo drame, ne izhajajo prav pogosto. In zakaj so pravzaprav potrebna, zakaj ne zadošča npr. Dramaturški vademukum ali pa prevod Szondijeve Teorije moderne drame? Ne samo zato, ker se vse hitreje spreminjajo tako tehnika dramskega pisanja kot tudi uprizoritveni koncepti - saj bi načelno vse to bilo mogoče še zmeraj spremljati z neko temeljno in prilagodljivo dramsko teorijo. Pomembnejši razlog je ta, da v današnjem času teoretski pogled na dramo in gledališče vse bolj sega čez njune ožje strokovne meje in se vključuje v širšo vednost o kulturnih fenomenih moderne družbe. Na ta način postajata drama in gledališče ne samo predmet raziskave, temveč istočasno tudi orodje, metoda za preiskovanje fenomenov sodobnega življenja.

Aktualnih ustvarjalnih teženj nekega umetniškega področja ni mogoče razumeti in vrednotiti brez poznavanja njegovih korenin in razvojne poti. Nemogoče je tudi kompetentno razvijati lastni umetniški izraz, ne da bi se zavedali kontinuitete, vsega že narejenega in povedanega, okoliščin nastanka in razvoja ter vraščanja v sedanji trenutek. Predvsem pa brez te vednosti ni mogoče vzpostaviti kritične razdalje niti do del sodobnikov in aktualnih tokov, kaj šele do lastnih stvaritev. To je še posebej težko na področju sodobnega plesa, ki je v primerjavi z drugimi umetnostnimi zvrstmi po svetu, zlasti pa pri nas, zelo skromno, kar zadeva strokovno literaturo. Na voljo imamo le prgišče izvirnih domačih del in nekaj malega več prevedenih. Predvsem pa nam je manjkal strnjen zgodovinski pregled, ki bi osvetlil temeljne mejnike in ponudil uporabne podatke o razvoju sodobnega plesa v Sloveniji.

»Vsi vemo ali mislimo, da vemo, da gledališča ni mogoče brati,« se glasi uvodni stavek knjige Brati gledališče avtorice Anne Ubersfeld. Bi se torej morali odpovedati branju gledališča ali pa bi ga morda morali brati kot navadno literarno delo?

Človek se giblje iz potrebe. Z gibom skuša doseči nekaj, kar ima zanj posebno vrednost. Rudolf Laban nas z Mojstrstvom gibanja želi pripraviti na študij plesa in tako rekoč na premišljevanje z gibanjem. Kot odličen učitelj plesa je v toku svojega življenja raziskoval pomen gibanja v življenju posameznika in družbe. Razvil je tudi poseben sistem in jezik za razumevanje, opisovanje in beleženje gibov, ki se v plesni umetnosti še danes uporablja.

RAZPRODANO

Navdihnjena knjiga z navidez preprostim, a hkrati glede na predmet premišljevanja nič manj zahtevnim in zapletenim naslovom O tragediji.

Trditev, da ima politično gledališče svojo zgodovino, je v nasprotju z uveljavljenim mnenjem, da je politično gledališče izum sedanjega časa. Resnica je, da je razvoj političnega gledališča skoraj sorazmeren z razvojem gledališča samega. Vendar je njuna povezanost kompleksnejša, kot je razvidno na prvi pogled.

Teorija sodobne drame Petra Szondija je, kljub temu da je bila prvič objavljena leta 1956, še danes temeljno besedilo s področja dramatike in gledališke teorije. Temeljna teza v knjigi je, da oblika literarnih del ni neodvisna od vsebine, ni nekaj abstraktnega in nadčasnega, ni ji podrejena, ampak zaseda enakopraven položaj.

Simon Callow: se je rodil v Londonu leta 1949. Študiral je na univerzi Queen's v Belfastu in v Drama Centru v Londonu.