Sara in Jess sta sestri. Sara je stara devetindvajset, Jess pa trideset let. Sara sama živi v mestu ob reki v osrednjem delu Anglije, imenovanem Midlands. Živi v hiši, v kateri sta včasih živeli tudi Jess in njuna bolna mama. Ta je pred več kot desetimi leti umrla, Jess pa izginila in se Sari ni več oglasila. Nekega deževnega večera se Jess pojavi pred Sarinimi vrati. S seboj ima nahrbtnik, poln steklenic različnega alkohola, v rokah pa posodo z zlato ribico, ki ji je ime Pablo Hernandez. Jess proseče vpraša Saro, ali lahko vstopi. Molčeča Sara sestri ponudi zavetje pred nevihto. V noči, ki sledi (dogajanje se odvije v enem večeru in eni noči), Jess veliko govori: o rjavi reki, ki teče mimo njunega starega doma, o njuni skupni preteklosti, o otroštvu v Midlandsu, o nemiru, ki jo je gnal v brezciljno potikanje po deželi (Sara je medtem ostala doma in si našla službo v pisarni), o spominih (v katerih se Jess in Sara pogosto ne ujameta), pa tudi o koščkih svetlobe, ki se včasih znajdejo na nebu na kresno noč ali na površini reke, ko nanjo posveti sonce, o koščkih svetlobe, ki življenju dajo smisel, čeprav samo za trenutek. Ko Jess govori, je Sara večinoma tiho. Dolgo ni jasno, v kakšnih razmerah sta se sestri razšli in ali lahko svoj odnos zdaj obudita. Jasno pa je, da Jess, čeprav se trudi povedati čim več in sestri čim bolje pojasniti svoje odločitve, najbolj ključnih, bolečih stvari o sebi še vedno ne more razkriti …
Drama Koščki svetlobe Simona Longmana govori o razlikah, ki vodijo v različne življenjske izbire, o stvareh, ki jih zavestno obdržimo v spominu, o stvareh, ki smo se jih odločili pozabiti, o obžalovanju, o opustelih življenjskih ciljih, o negotovosti in hkrati trdnosti odnosov med sorojenci, o besedah, ki tako pogosto nimajo moči povedati tistega, kar bi bilo najnujnejše, predvsem pa o odgovornosti: odvrženi, sprejeti, vsiljeni. Besedilo je melanholično in hkrati duhovito, turobno kot deževni Midlands in hkrati svetlo, Jessine in Sarine besede trde in hkrati poetične, prestrašene in hkrati upajoče.
Simon Longman je britanski dramatik mlajše generacije. Odrasel je v zahodnem Midlandsu in študiral v Manchestru, potem pa v sezoni 2013/2014 deloval kot mladi pisec v londonskem gledališču The Royal Court. Njegova besedila Milked, Gundog in White Sky so bila uprizorjena v več gledališčih (Royal Court, Bush in Gate), zanje pa je prejel več nagrad.

Premiera marca 2020 na Mali sceni