Zakaj sva 2000x1250px foto Peter Giodani 3376
Pojdi na vsebino

Katarina Morano

Zakaj sva se ločila

Če bi dolgoletni odnos med dvema človekoma lahko prečno prerezali in ga opazovali kot nekakšno materijo, bi se pred nami verjetno izrisali koncentrični kolobarji, podobni tistim, ki jih ugledamo, ko posekamo drevo – pokazal bi se nanos plasti, ki so se skozi leta nalagale druga na drugo ali druga ob drugo. To so bila leta in leta in leta občutkov, dogodkov, upov, pričakovanj, načrtov, presenečenj, lahkotnosti, teže, pritiskov, sprememb, mirovanj, vzponov, padcev, prepirov in sprav.

V drami Zakaj sva se ločila nas mož in žena popeljeta preko svojih »letnic« – vsak s svoje perspektive nas vodita preko ključnih in naključnih točk iz zgodovine svojega sobivanja, da bi lahko razumela, kaj se jima je zgodilo. Kje se skladiščijo vse te na videz drobne zamere in zakaj je pomembno, kdo je rekel, da iz avtomata ni treba vzeti parkirnega listka ali da je mleka doma zagotovo dovolj? Kdo je navijal, da posvojita psa in kdo ga zdaj vodi na sprehod? Kdo po tuširanju nikoli ne pobriše mokrih tal in kdo zna edini pravilno zložiti posodo v pomivalni stroj? Kdo je že takoj rekel, da je zložljive komarnike nemogoče očistiti in kdo vedno pušča odprte predale? Kdo je nekoč želel objadrati svet, zdaj pa se mu ne ljubi niti peš iz Spodnje Šiške do središča Ljubljane? Kdo se je včasih ure in ure igral z nečaki, zdaj se mu pa z lastnim otrokom ne da niti barvati pobarvanke? Kdo je včasih požiral gore knjig, zdaj pa samo še »skrola« po Instagramu? In zakaj bi imel tisti, ki si še vedno zna vzeti čas za telovadbo, pivo ali koncert, slabo vest, ker drugi tega pač ne zna? Zakaj se več ne pogovarjata in kako se jima je zgodilo, da sta se znašla v stereotipu »dnevi so dolgi in leta kratka«? Kdo se je spremenil in kdo je pokazal svoje prave barve? Kakšne leteče sanje sta imela in kje sta pristala? Kako sta sploh prišla do sem?

Zakaj sva se ločila, 2024

Drama

Krstna uprizoritev

Premiera: 16. januar 2025

Predstava traja 2 uri in 15 minut in nima odmora.

Ustvarjalci

Režiser

Žiga Divjak

Dramaturginja

Katarina Morano

Scenograf

Igor Vasiljev

Kostumografka

Tina Pavlović

Avtor glasbe

Blaž Gracar

Lektorica

Maja Cerar

Oblikovalec svetlobe

Borut Bučinel

Oblikovalec zvoka

Sašo Dragaš

Asistentka dramaturginje (študijsko)

Nejka Jevšek

Nastopajo

Jst kupujem organsko.
Jst kupujem lokalno.
Jst sm včerej skuhala rižoto sam s porom, ker je bil korenček samo v plastiki pakiran.
Dva kvadratna metra balkona sva trikrat preplačala, ker nisva hotla lesa iz tropov po tleh.

Iz gledališkega lista Nejka Jevšek: KAJ NAJU JE LOČILO?

V dobi, ko se globalni konflikti prenašajo v realnem času, ko gledamo, kako se odvijajo vojne, obstaja izrazita napetost med našo osebno varnostjo in »first world« udobjem ter trpljenjem drugih v krajih, ki jih razdira nasilje. Ta napetost je povezana tudi z globokim občutkom krivde: bolj ko živimo svoja življenja kot običajno, bolj se počutimo ločene od realnosti kaosa, trpljenja in človeške cene teh konfliktov. Življenje v stabilnem, (razmeroma) varnem okolju lahko povzroči disonanco, ki jo je težko prezreti. Prisoten je nenehen mučen občutek, da smo nekako sokrivi, če ne v samem nasilju, pa v brezbrižnosti, ki mu omogoča, da se nadaljuje.

Klima sodobnega časa je zaradi vsega naštetega tudi stanje nekakšne pripravljenosti. Ta klima pronica v intimne odnose, zaredi se v kavč, na katerem počivamo in »bindžamo« serije. Spreminja naše odnose, ker terja, da se do nje opredelimo in znotraj nje najdemo svojo pozicijo.

Naš človeški impulz je, da nadaljujemo. Da v kaosu najdemo – ali vsaj iščemo – smisel, se borimo za prihodnost, pa naj bo še tako negotova. Osredotočamo se na tisto, kar lahko nadzorujemo, ustvarjamo svoj varni osebni prostor, v katerem lahko negujemo svoje vrednote in odnose, se umirimo, privežemo. V tem najdemo trenutke smisla, zatočišče pred hrupom sveta. V njem si ustvarimo prostore ljubezni.

K se dobimo s frendi, kar je praktično nikol, se vsem mudi domov. To me ful … Pa jst jih poznam še iz srednje, dva clo od prej … no in ni blo tko niti, k smo še pr starših živel.

Dvojica mladih ustvarjalcev

Po velikih uspehih uprizoritev Sedem dni in Usedline smo k sodelovanju znova povabili dvojico mladih ustvarjalcev: filmsko režiserko, scenaristko, dramatičarko in dramaturginjo Katarino Morano ter gledališkega režiserja in soavtorja scenarijev Žigo Divjaka. Oba umetnika sta za svoje stvaritve prejela že veliko stanovskih nagrad in priznanj. V svojih uprizoritvah in avtorskih projektih z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice preizprašujeta ustroj današnje družbe in vlogo posameznika v njej. Z uprizoritvijo najnovejšega besedila Zakaj sva se ločila bosta s svojo občutljivo natančnostjo pred nami razgrnila in raziskovala najintimnejši zemljevid partnerskega odnosa dveh sodobnih ljudi.

O avtorici besedila Katarini Morano

Iz članka gledališkega lista uprizoritve Ne verjamem v strategije, verjamem v iskrenost in nepreračunljivost (intervju Evelin Bizjak s Katarino Morano)

Katarina Morano je vsestranska ustvarjalka, deluje kot režiserka, dramatičarka, scenaristka in dramaturginja. Njena avtorska dela zaznamuje preplet filmskega in gledališkega izraza s poudarkom na družbeno angažiranih tematikah. Svojo umetniško pot je začela s študijem filmske režije na AGRFT, kjer je prejela dve Prešernovi nagradi.

Njen opus vključuje uspešne kratke filme, kot sta Kam, ki je bil nominiran za študentskega oskarja, in magistrski film Ljubljana–München 15:27, ki je prejel posebno omembo žirije na Sarajevskem filmskem festivalu. Ob filmskem ustvarjanju je posebej prepoznavna po delu v gledališču, kjer kot tesna dramaturška sodelavka z režiserjem in življenjskim sopotnikom Žigo Divjakom ustvarja poglobljene in večkrat nagrajene avtorske predstave. Katarina se v svojih dramskih besedilih, ki izstopajo z izvirno formo in prepričljivo obravnavo sodobnih družbenih problemov, skozi raziskovanje človeške intime loteva perečih družbenih vprašanj, kot so prekarno delo, izgorelost, bivanjska stiska in okoljska kriza. Njeno gledališko ustvarjanje je prežeto z občutkom za družbene in ekološke tematike, njeni pristopi pa temeljijo na sodelovanju in poglobljenem raziskovanju aktualnih družbenih vprašanj.