Rent (povzeto po člankih gledališkega lista uprizoritve)

Mjuzikel Rent je zaživel na newyorški off-Broadway sceni v prvi polovici devetdesetih let 20. stoletja, nato pa se zaradi uspeha pri občinstvu in kritiki kmalu preselil na uradni Broadway. Jonathan Larson je okoli sedem let aktivno ustvarjal svoj megahit; prepletel ga je z avtobiografskimi elementi in si ga zamislil kot posodobljeno različico slovite opere Giacoma Puccinija La Bohème.

Čeprav se Rent oplaja z določenimi najbolj prepoznavnimi trenutki iz velike Puccinijeve mojstrovine, pa gledano v celoti vendarle ni ne sodobnejša verzija ne adaptacija omenjene opere, pač pa v prvi vrsti odgovor nanjo, saj je razlik med njima precej več kot pa podobnosti. La Bohème in Rent se začneta na božični večer, osnovni liki in prvo dejanje so si situacijsko precej podobni (nikakor ne smemo izpustiti prvega nastopa Mimi tako v operi kot v rock operi), potem pa se v Rentu zgodi le še nekaj podobnosti. Nenazadnje, času nastanka primerno, La Bohème romantizira smrt, boemsko življenje slika kot romantično in poetično ter si ga hkrati ogleduje z distance, Rent pa življenje časti na veder način, medtem ko v zgodbo v popolnosti naseli krhek, raztrgan in realen svet, kot ga je v resnici živel avtor in tudi generacija njegovih vrstnikov v zgodnjih devetdesetih v ZDA. Zgodbo o skupini mladih, prekipevajočih in med seboj tesno povezanih umetnikov, ki kljub revščini in bolezni ostajajo zvesti svojim ustvarjalnim načelom in boemskemu načinu življenja, je Larson avtorsko preoblikoval in posodobil. Iz Pariza prve polovice 19. stoletja jo je prestavil v newyorško četrt East Village s konca osemdesetih let 20. stoletja.

Sporočilo mjuzikla je kljub vsem preprekam, ki jih življenje postavlja na pot njegovim junakom, požrtvovalno in optimistično: ljubezen premaga vse ovire, najpomembnejši dan v življenju pa je današnji. Odlikuje ga vrsta spevnih songov z močnim izpovednim nabojem, sugestivna galerija tesno prepletenih likov ter subtilna in afirmativna tematizacija različnih subkulturnih fenomenov iz newyorškega undergrounda s konca osemdesetih let.

Rekli bi lahko, da Rent v mnogočem celo presega podžanr, imenovan rock opera, saj njeni definiciji nikakor ne sledi v celoti. Ohranja pravila v vokalni izvedbi in »predpisano« komorno zasedbo orkestra, stilno pa sega vse od soula, latino ritma, funka do gospela, a nenazadnje le ostaja v okvirih sodobne popularne glasbe, ki je vsekakor drugačna od tiste, ki je sicer značilna za tradicionalne mjuzikle. Larson si je želel, da bi zapolnil vrzel med Broadwayem in mladostno energijo občinstva rock koncertov.

Rent je prišel na oder v času velikih broadwayskih hitov, kot so bili Sunset Boulevard, Show Boat, Lepotica in zver, Nesrečniki, Miss Saigon, Fantom iz opere, Mačke in Briljantina, v glasbeno gledališče je zanesel rock'n'roll namesto t. i. broadwayskega pop besednjaka komadov, kot so Jesus Christ Superstar, Evita in Tommy. Larson teh kreacij ni kopiral, iz njih se je učil, saj je bil pravi otrok broadwayskega glasbenega gledališča že od mladosti. Resen in zagret, kot je bil, je uspel ustvariti novo kreacijo, s katero je Broadway spravil na kolena.

Larsonov največji dosežek na tem področju je bil brez dvoma naslavljanje širokega kroga ljudi in predvsem mlade generacije, in sicer s premišljeno mešanico tradicionalizma glasbenega gledališča in inovacije. Jonathan Larson velikega triumfa svojega mjuzikla ni doživel, saj je tragično preminil tik pred broadwaysko premiero krstne uprizoritve leta 1996.

Magičnost in moč Larsonovega Renta sta tudi v avtorjevi zamisli zasedbe, ki naj bi bila rasno in spolno raznolika. To dejstvo je pripomoglo, da je delo postalo kulturni fenomen, ki je po stoječih ovacijah premierskega občinstva prejelo tudi odlične ocene. Rent je izmed desetih nominacij za nagrado tony prejel štiri, prejel je štiri nagrade drama desk, tri nagrade obie, nagradi New York Drama Critics Circle in Outer Critics Circle ter nagrado drama league, posthumno pa je Jonathan Larson za svoje delo prejel tudi Pulitzerjevo nagrado. Krstna uprizoritev Renta se je na repertoarju obdržala 12 let, leta 2005 pa so po njej posneli odmeven film.

 

Jonathan Larson (1960–1996)

Jonathan Larson je bil kot mladi skladatelj za gledališče in televizijo značilni predstavnik novega umetniškega proletariata v New Yorku, ki se je od šestdesetih let preživljal z začasnimi, slabo ali znosno plačanimi deli, predvsem v gostinstvu. Pripadal je ogromni skupini umetnikov, ki so upali na komercialni preboj ali vsaj življenje od ustvarjanja v mestu z rezervno armado umetniške delovne sile. Bil je del podrejenih družbenih skupin, ki jim je bilo skupno to, da so bili brez ekonomske, politične in socialne moči. Larson je deset let delal kot natakar v lokalu, živel v zanikrnem najetem stanovanju in skušal priti do producenta svojih glasbenih dram, za katere je po študiju občasno, tudi s pomočjo priporočil svojega vzornika Sondheima, pridobival dotacije umetnostnih skladov. Ni pa pridobil resničnega producenta svojih precej inovativnih in marsikdaj tudi nedodelanih, nepovezanih zamisli pri skladanju in pisanju igre o boemskem življenju v velemestni četrti. Talentiran mladenič je vse od zaključka študija sanjal o življenju na in ob gledaliških deskah. Zaljubljen je bil v glasbo in želel je spremeniti svet glasbenega gledališča.

Njegova nenadna smrt zaradi neodkrite redke bolezni na večer predpremiere Renta v off-Broadway gledališču v East Villageu je nedvomno prispevala k razvpitosti predstave, ki jo je kot individualist, nevajen sodelovanja in hierarhij v gledališču, z neizmerno energijo in kupom težav počasi postavil s sodelavci. V Rentu je odtis njegove osnovne prevratne zamisli, da je treba na oder postaviti moderno predstavo, ki bi imela za mlado MTV-publiko devetdesetih let podoben pomen kot mjuzikel Hair za hipijevsko generacijo.

Dejansko je bil Rent nenavadno učinkovit pri uporabi sodobnih popularnih glasbenih form in ustaljenih vzorcev, tudi pri tehničnih rešitvah, kot je uporaba brezžičnih naglavnih mikrofonov v slogu rock in pop koncertov. Na tematski ravni pa je nadarjeni skladatelj in pisec med prvimi v uradni mjuzikel prinesel odkrito obravnavo homoseksualnih razmerij, epidemije aidsa in krhkih človeških usod, ki se skupaj in vsaka posebej borijo za ohranitev temeljnega dostojanstva. V tem je Rent še zmerom aktualen, vznemirljiv in inovativen rock mjuzikel.