Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo

Komedija Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo se na prvi pogled nekoliko razlikuje od zgodnjega dramskega opusa Dušana Jovanovića, saj dosledno ohranja formo komedije. Avtor se celo opira na besedilo neznanega avtorja z naslovom Trije rogonosci, ki spada v tradicijo commedie dell'arte. Plejboji so bili napisani leta 1972 in prvič uprizorjeni leto pozneje v MGL. Nastali so v duhu seksualne revolucije in pomladi ’68, pa tudi pod vplivom takratnih razmer v Jugoslaviji, na katere se je odzvala najmlajša generacija ustvarjalcev.

V njihovih delih je t. i. ludizem predstavljal specifičen odziv na »težke« teme, s katerimi se je ukvarjala povojna generacija. Za ludizem je značilna popolna odvezanost od vsakršnega iskanja smisla, odgovorov ali rešitev za bivanjske stiske človeka; raje sprejema stvari takšne, kot so, in namesto da bi iskal izhod iz stisk, se raje prepušča toku dogodkov v sproščeni igri. Vse to velja tudi za Plejboje.

Gre za vrtinec radožive erotike, mladosti in nebrzdane sle, ki se nikoli ne zasiti. A med vrsticami čuti izpraznjenost, puhlost in egoizem družbe, ki se nenehno peha za užitki. Danes, pol stoletja po letu ’68, sta izpraznjenost in brezciljnost še vedno aktualni, pridružila pa sta se jima še pehanje za denarjem in eksistencialni strah.

Ivan Penović (1992) je mlad hrvaški dramaturg in režiser, ki se s svojim celostnim in angažiranim pristopom že uvršča med najzanimivejše avtorje v regiji. Med letoma 2012 in 2016 je kot dramaturg sodeloval pri številnih uprizoritvah v različnih hrvaških gledališčih. Od leta 2014 redno režira svoja besedila. Prelomnica na njegovi poklicni poti je bila nagrajena uprizoritev Veš, kdo sem? v produkciji Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu.

Vse njegove projekte je z navdušenjem sprejela tako strokovna kot širša javnost, predstavljeni so bili tudi na uglednih festivalih na Hrvaškem in v tujini.