Steven Berkoff
Shakespeare
Shakespeare je monodramski projekt Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Monoprojekt je nekakšna mešanica predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev.
Z velikim uspehom je bil premierno uprizorjen leta 1998 v londonskem gledališču Royal Haymarket in bil ovenčan z nagrado Laurence Olivier.
Berkoff najprej spregovori o Shakespearovi genialnosti in o tem, kako zahtevno delo čaka igralca, ki se spopada z njegovimi deli. Na praznem odru in brez kostumov se s humorjem in satiro posveča negativnim junakom iz Shakespearovih iger, kot so Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock …
Vsakega od negativnih likov nam na kratko predstavi ter spregovori o motivih za njegova dejanja in različnih upodobitvah, ki jih je doživel. Vsem zlobnežem je skupno, da v življenju niso bili deležni »mleka človeške dobrote« in da se s svojimi zlimi dejanji maščujejo. Nadomestilo za ljubezen najdejo v pridobivanju moči in uživajo v tem, da drugim vlivajo strah. Berkoff ne pozabi omeniti, da se negativci še posebej razbohotijo, kadar je družba v ekonomski ali politični krizi. Razloži nam, zakaj takšni maščevalnosti veliko pogosteje podlegajo moški kakor ženske. Hudomušno ošvrkne gledališke kritike, spregovori o tegobah igralskega poklica in iznajdljivosti izkušenih igralcev, o razlikah med ustvarjanjem filma in gledališke uprizoritve, tu in tam postreže s kakšno anekdoto, vmes pa krvavo zares vstopa v posamezne negativne like …
Sebastian Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro.
Shakespeare's Villains, 1998
Prva slovenska uprizoritev
Premiera: 7. januar 2023
Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.
Ustvarjalci
Avtor uprizoritvene zamisli, prevajalec, avtor veznih besedil in igralec
Sebastian Cavazza
Dramaturginja
Eva Mahkovic
Lektorica
Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe
Boštjan Kos
Oblikovalec zvoka
Sašo Dragaš
Marimbistka
Aleksandra Šuklar
Izdelovalec lobanj
Žiga Lebar
V predstavi so uporabljeni odlomki iz prevodov Shakespearja Otona Župančiča in Milana Jesiha.
V predstavi je uporabljena Suita za violončelo v Es-duru J. S. Bacha.
Iz gledališkega lista uprizoritve avtorice Eve Mahkovic
STEVEN BERKOFF
Steven Berkoff je britanski gledališki in filmski igralec, režiser in dramatik, rojen leta 1937. Njegovo gledališko delo je teatrolog in kritik Aleks Sierz uvrstil med primere gledališča »u fris« (angl. in-yer-face theatre), koncepta, ki označuje neposredno, šokantno in kontroverzno dramatiko in gledališko tradicijo, ki je nastala v Veliki Britaniji v devetdesetih letih 20. stoletja (Sierz je tudi avtor termina, njegova knjiga z naslovom Gledališče »u fris« je leta 2004 izšla tudi v zbirki Knjižnica MGL). Besedilo Shakespeare’s Villains, dramsko delo za eno osebo, je Berkoff napisal in premierno odigral julija 1998 v produkciji Berkoff’s East Productions v londonskem gledališču Royal Haymarket, potem pa z njim leta gostoval po vsem svetu. Poleg tega, da v njem obravnava klasifikacijo Shakespearovih najbolj zlih likov, Berkoff kot igralec interpretira odlomke iz Shakespeara, na tretji vsebinski ravni pa obravnava igralstvo kot poklic in v besedilo vpleta številne specifike (in anekdote) gledališkega poklica.
UPRIZORITVENI TEKST BERKOFF – CAVAZZA
Ko smo se lotili študija, je hitro postalo jasno, da Berkoffovo besedilo ne bo uporabno v celoti; to pa zato, ker vsebuje preveč referenc na britanski gledališki prostor in preveč subjektivnih avtorjevih mnenj, motivov in anekdot (nekoliko specifična je tudi britanska obsesija z igranjem Shakespeara, ampak to je še mogoče raztegniti tudi na slovenski gledališki prostor).
Zaradi kulturnih razlik smo besedilo nekoliko prilagodili slovenskim razmeram (avtor velike večine priredbe je, ker gre navsezadnje za avtorski projekt, Sebastian Cavazza) in vpletli nekatere osebne izkušnje izvajalca (pri nekaterih osebnih izkušnjah se ni mogoče pretvarjati, da so tvoje, če niso). Osnovna vsebina, tj. izbor Shakespearovih likov, ki jih obravnavamo, pa je ostala skoraj enaka kot pri Berkoffu. Cavazza se je odločil dodati nekaj prizorov iz Othella, ki Mavra napeljejo k zločinu. Prav tako ostaja podobna tudi minimalistična uprizoritvena estetika, čeprav Cavazza svoji uprizoritvi doda nekaj stiliziranih scenskih elementov, glasbeno podlago in oblikovanje svetlobe s svetlobno tehniko.