Oscar Wilde
Saloma
Oscar Wilde – izjemno izobražen, duhovit in razvpit londonski dandy, ki je glasno prisegal na dekadenco, kozer, ki je z ironijo švrkal zlaganost viktorijanske družbe in bil tudi zaradi tega izjemno zaželen gost v vseh londonskih salonih – je v času svojega življenja doživel strmoglavljenje iz ozvezdja mednarodne slave v globel javne sramote, nato v ječo s prisilnim delom in nazadnje, ko je bil že ves bolehen in duševno zlomljen, še v dirigirano pozabo. Vse to samo zato, ker je bil homoseksualec. Viktorijanska družba je v imenu spodobnosti neusmiljeno črtila vse druge oblike ljubezni, častila patriarhalno družino, spolno vzdržnost in sramežljivost pa nalagala predvsem ženskam. V tem kontekstu je Herodiadina hči Saloma med vsemi Wildovimi junakinjami najbolj uporniška, svojeglava in nepredvidljiva.
Saloma pobegne od slavnostne mize, za katero njen očim Herod Antipa gosti velikaše, da bi se izognila njegovim poželjivim pogledom. Zunaj, ob starem vodnjaku, v katerem je zaprt prerok Johanaan (Janez Krstnik), sreča služabnika Narabota, ki je skrivoma zaljubljen vanjo. Prav on Salomi izpolni željo, da spozna skrivnostnega jetnika. Ko Saloma zagleda preroka, ki nad razuzdane grešnike neumorno kliče božji srd in jezo, jo ta tako prevzame, da se vanj zaljubi in ga želi poljubiti. Johanaan jo z gnusom zavrne in se umakne nazaj v vodnjak.
Medtem Herod v palači pogreši svojo lepo pastorko in se kljub svarečemu godrnjanju svoje nove soproge Herodiade poda za njo. Gostija se preseli iz notranjosti pod nočno nebo, kjer Herod ob glasnem zmerjanju preroka vidi in sliši sama slaba znamenja, kar pa ga ne odvrne od tega, da Salome ne bi zaprosil, naj zapleše svoj sloviti ples sedmih tančic, in ji za nagrado obljubi, kar koli si bo zaželela. Saloma po plesu zahteva prerokovo glavo in s to svojo željo s presečišča erosa in tanatosa trči ob družbeni red in s tem tudi ustroj sveta.
Salomé, 1891
Drama
Premiera: 10. september 2026
Predstava traja 1 uro in 30 minut in nima odmora.
Ustvarjalci
Prevajalec
Primož Vitez
Režiser, scenograf in avtor glasbene opreme
Miloš Lolić
Dramaturg
Periša Perišić
Kostumografka
Jelena Proković
Koreografka
Veronika Valdés
Lektorica
Tjaša Pirnar
Oblikovalec svetlobe
Andrej Koležnik
Oblikovalec zvoka
Sašo Dragaš
Asistent scenografa
Janez Koleša
Asistentka kostumografke
Saša Stoimenovska
Asistentka režiserja
Blažka Gantar
Jokanaanovo glavo je izdelal
Gregor Lorenci.
Nastopajo
Saloma
Herod Antipa
Herodiada
Jokanaan
Sirijec
Tigelin
Kapadokijec
Nubijec
Prvi vojak
Matic Žust Šprah AGRFT
Drugi vojak
Robert Kladnik AGRFT
Herodiadin paž
Luka Kotnik AGRFT
Naaman
Džoni Balloni k. g.
Kako prijetno je spet videti luno. Podobna je drobnemu kovancu. Kakor čisto majhna srebrna rožica.
Režiser Miloš Lolić o Salomi
Wilde je predvidel svet, v katerem vsi nastopajo. Bil je prva glam pop ikona, ki je vso svojo genialnost vložila v svoje življenje, v svoja dela pa le talent. Njegova Saloma je temačna igra o moči, manipulaciji in voajerizmu, vendar nikakor ne tako nedolžna, kot se zdi. Prinaša poezijo, duhovitost, provokacijo in čisto nasilje.
Glavna junakinja je postala podoba, skoraj kulturni kliše: lepa, razvajena princesa. Naš cilj je bil videti, kaj se zgodi, če prodremo pod oziroma, bolje rečeno, onkraj te podobe Salome. Pred nami je mlada ženska, ki si drzne prestopati meje in je, tako kot Wilde sam, na koncu kaznovana. Kar je na prvi pogled videti le kot nadrealistična starodavna pravljica, je v resnici zgodba o politični dekadenci, obenem pa srhljiv spektakel. Kako je lahko poželenje nedolžno znotraj strukture moči? In kaj se zgodi, ko se naš najljubši objekt odloči postati subjekt?
Kralj ne sme nikoli dati svoje besede. Če je ne drži, je strašno. Če jo drži, je strašno.
Kratka biografija Miloša Lolića
Miloš Lolić je gledališki režiser. Rojen je bil leta 1979 v Beogradu, kjer je diplomiral na Fakulteti dramskih umetnosti. Svojo prvo profesionalno režijo je ustvaril v beograjskem Bitef teatru, kjer je leta 2002 postavil ekspresionistično enodejanko Adam in Eva Miroslava Krleže. Kasneje je režiral v številnih prestižnih evropskih gledališčih, med katerimi so dunajski Burgtheater, Residenztheater München, Maxim Gorki Theater v Berlinu, Theater Basel, Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, Schauspiel Frankfurt, Atelje 212 v Beogradu, Zagrebačko kazalište mladih, Düsseldorfer Schauspielhaus, Újvidéki Színház v Novem Sadu in Bühnen Bern.
Za svoje delo je prejel številne pomembne nagrade in priznanja, med drugim grand prix Mira Trailović na 43. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef za predstavo Sanjači (Sanjari, Robert Musil, Jugoslovensko dramsko pozorište, 2008), nagrado časopisa Politika za najboljšo režijo na 46. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef, nagrado za najboljšo režijo na festivalu Bayerische Theatertage za Krvavo svatbo (Bluthochzeit, Federico García Lorca, Münchner Volkstheater, 2011), grand prix festivala Borštnikovo srečanje za Bartleby, pisar (Herman Melville, Mini teater, 2011), nagrado nestroy za Čarobno popoldne (Magic Afternoon, Wolfgang Bauer, Volkstheater Wien, 2012), nagrado Dorothea Neff za predstavi Predsednice (Die Präsidentinnen, Werner Schwab, Volkstheater Wien, 2014) in Lazarus (Enda Walsh in David Bowie, Volkstheater Wien, 2018), Sterijevo nagrado za režijo in nagrado Bojan Stupica za Yankee Rose (Slobodan Obradović, Beogradsko dramsko pozorište, 2022). Živi med Berlinom, Dunajem in Beogradom. To je njegova šesta režija v Sloveniji in tretja v MGL.
Kako lepa je nocoj princesa Saloma.
Kakor princesa je, njene noge so kot majhne bele golobice.
Kratka biografija Periše Perišića
Dramaturg, dramatik, scenarist, gledališki in filmski kritik, prevajalec in urednik. Na beograjski Fakulteti dramskih umetnosti je diplomiral iz gledališke, filmske, radijske in televizijske dramaturgije. Med letoma 2008 in 2020 je bil kot hišni in zunanji dramaturg tesno povezan z Jugoslovenskim dramskim pozorištem v Beogradu, kjer se je v projektih z Milošem Lolićem (s katerim sodeluje že osemnajst let) osredotočal na domača in tuja klasična besedila avtorjev, kot so Robert Musil, Peter Handke, Miloš Crnjanski in William Shakespeare.
Kot dramaturg je sodeloval z več režiserji, tudi z Ano Tomović, Snežano Trišić in Nikolo Zavišićem. Kritike in eseje objavlja v publikacijah Vreme, NIN, Teatron in Scena, deluje pa tudi kot lektor in urednik (dela Thomasa Bernharda, Elfriede Jelinek, Rolanda Schimmelpfenniga, Philippa Löhla, Wolframa Lotza). Več let je bil kolumnist in sourednik publikacije Bilten mednarodnega gledališkega festivala Bitef. Leta 2014 je bil član žirije 48. festivala Bitef. Iz angleščine je v srbščino prevedel romana Just Kids Patti Smith in Other voices, other rooms Trumana Capoteja. V pesniško multimedijskih projektih sodeluje s srbsko pesnico in scenografko Jasmino Holbus (Udruženje književnika Srbije, Paviljon »Cvijeta Zuzorić«, Dom omladine Beograda, Štab itd.). Leta 2013 je bil s projektom What Would Jelinek Do rezident programa MQ Artists-in-Residence umetniškega središča MuseumsQuartier na Dunaju.