Morje

Dogajanje te smešne in hkrati srhljive igre je postavljeno v mestece na vzhodni obali Anglije leta 1907. V strašnem viharju se prijateljema Willyju in Colinu na morju prevrne barka in Willy obupano kliče na pomoč. Na obali je sicer slišati vpitje, vendar jima nihče ne pomaga. Colin, mladi domačin, utone, njegovemu prijatelju pa se uspe rešiti. Nesrečni dogodek vznemiri meščane, a se kmalu razkrije, da v tej zatohli in vase zaprti skupnosti vsak gleda le nase. Vsi živijo v nenehni bojazni pred neznanim in se otepajo vsakršne spremembe. Premožna in gospodovalna gospa Rafi ves čas dobesedno pometa z ljudmi. Trgovec Hatch, ki mu zaradi njenega izkoriščevalskega in kapricastega vedenja grozi obubožanje, izgublja razum. Obseda ga misel, da naš svet napadajo zunajzemeljska bitja, ki nas hočejo uničiti. Iz njega izginja vsa človečnost, vse bolj se spreminja v podivjano zver. Mrakobnemu vzdušju navkljub pa modri starec Evens, pijanec in izobčenec, ki edini živi v sožitju z naravo, opogumlja Willyja, da kljub navidezni brezizhodnosti ne smemo izgubiti upanja.

Edward Bond je igro Morje označil za »komedijo, ki pretresa vprašanje, ali je mogoče spremeniti svet«. Kljub časovni oddaljenosti je dogajanje v mestecu osupljivo podobno življenju, kakršnega živimo danes. Ljudje nismo več povezani med seboj, zato postajamo neobčutljivi in vedno bolj brezbrižni do drugega. Morje ima v igri dvojni pomen: po eni strani je surova sila, ki včasih šepeta in včasih rjove, včasih miri in včasih grozi, in ker je tako nepredvidljivo, vzbuja v človeku strah; po drugi strani pa tudi splakuje in očiščuje, zmeraj je novo in je simbol upanja.

Edward Bond (1934–2024), kontroverzni britanski dramatik, režiser, pesnik, gledališki teoretik in scenarist, je ustvaril okrog 50 kompleksnih dramskih del. Med njimi je kar nekaj takih, s katerimi je močno razburkal javnost. Največ zgražanja je bila deležna njegova igra Rešen (Saved, 1965), ki smo jo leta 1997 uprizorili tudi v MGL. Morje je bilo krstno uprizorjeno leta 1973 v londonskem gledališču Royal Court, prva slovenska uprizoritev pa je bila v ljubljanski Drami leta 1979 v režiji Mileta Koruna.

Jure Srdinšek (1999) je gledališki režiser najmlajše generacije. Že med študijem je opozoril nase s produkcijo Zamrzovanje Mance Lipoglavšek (2022) in s produkcijo Učna ura  Eugèna  Ionesca (2023). Za režijo Razdejanih (2023) je prejel študentsko nagrado zlatolaska. Kot asistent režije je sodeloval pri več uprizoritvah v različnih slovenskih gledališčih, soustvarjal je bralne uprizoritve sodobne slovenske dramatike ter režiral in mentoriral več mladinskih predstav. V Mini teatru je leta 2024 režiral dramo morska deklica Nine Kuclar Stiković.