Moriti čuječe

Draga zapestna ura in pregrešno drag službeni avto ne moreta skriti dejstva, da gre v življenju uspešnega, a preobremenjenega odvetnika kazenskega prava Björna Diemla nekaj narobe. Da bi znova uravnotežil svoje poklicno in zasebno življenje, ga žena prisili, da se udeleži tečaja čuječnosti, s čimer bi rešil njun zakon in se znova potrdil kot dober oče. Tečaj resnično obrodi sadove in popolnoma spremeni njegov pogled na svet. Toda, ko prvi, skladno s pravili čuječnosti načrtovani konec tedna, ki naj bi ga v miru preživel s hčerko v hiši ob jezeru, prekine klic njegovega najzvestejšega klienta in vodje kriminalne združbe Dragana Sergovića, ki je pred pričami zažgal člana konkurenčne združbe, se Björn – znova skladno z načeli čuječnosti – odloči, da ga preprosto ubije. Draganovo smrt uspešno prikrije, začasno postane njegov namestnik, poskrbi, da mafijski svet izgubi še vsaj ducat svojih članov ter z doslednim izvajanjem načel čuječnosti doseže skoraj nemogoče: reši svoj zakon, odpre odvetniško pisarno, v kateri bo lahko prosto razpolagal s svojim časom, in spravi preostale člane kriminalnih združb.

Komedija Moriti čuječe, ki žanr kriminalke prepleta z nasveti iz priročnikov za izvajanje vaj čuječnosti, je nastala po kriminalnem romanu nemškega pravnika, vrsto let tudi radijskega in televizijskega voditelja ter scenarista Karstna Dusseja (1973), z enakim naslovom. Roman (skupaj s tremi nadaljevanji je izšel tudi v slovenskem prevodu) je v Nemčiji leto dni po izidu, leta 2019, postal najbolje prodajani leposlovni roman; kar 144 tednov pa je bil uvrščen med prvih deset pri bralcih najbolj priljubljenih naslovov. Delo, ki je prevedeno že v 22 jezikov, je za oder in za tri igralce, ki odigrajo kar devetnajst vlog, priredil nemški teatrolog, prevajalec in založnik Bernd Schmidt.

Beseda Sama M. Strelca, režiserja uprizoritve

Današnjega trenutka se sploh ne da več razumeti. Mogoče se ga pa da čuječno doživeti 
Že nekaj časa si namreč mislim, da človeštvo preveč pričakuje od razuma. Vse »kot« vemo, vse »kot« razumemo, vse znamo »kot« razložiti, počnemo pa ne prav razumnih reči. Ker ne vem, kaj je tako razumnega v tem, da se pobijamo, da škodimo naravi, da mislimo slabo o drugače mislečih in tako dalje in tako naprej.
Zato se mi zdi še najbolj razumno ne preveč računati na razum.
In zato se mi zdi prav fino, da se boste v Gledališču Koper poukvarjali (tudi) s čuječnostjo, s katero drama kot literarna zvrst sicer nima nič skupnega; drama ljubi konflikt, tako zelo vedno ta tvoj »današnji trenutek, Katja«. Se bomo torej mi pri z Moriti čuječe ukvarjali z nečim čisto nerazumnim?

Zdaj pa ti to razumi!
Mogoče bo pa nastalo kaj, kar bo našlo svoje občinstvo, in če se bo to zgodilo, bo občinstvo že vedelo, zakaj je prišlo v današnjem trenutku raje k vam v gledališče kot pa recimo pred televizionišče, politilišče, obrekovališče, drekmešališče … Ker gledalec vedno išče svoje gledališče.