Kralj Ubu

Alfred Jarry (1873–1907) je francoski simbolistični pisatelj in dramatik. Prvo različico svojega najbolj znanega dramskega besedila Kralj Ubu je pod naslovom Poljaki (Les Polonais) skupaj s sošolcem Henrijem Morinom v obliki farse napisal že kot najstnik; lik Ubuja sta mlada avtorja osnovala na enem od svojih učiteljev. V kasnejših letih je Jarry besedilo dodelal. Kralj Ubu, ki s svojim brutalnim humorjem, absurdnimi liki in situacijami ter specifičnim jezikom velja za predhodnika nadrealizma, dadaizma, futurizma in absurdizma, torej avantgard, ki so se razvile šele nekaj desetletij kasneje, je ob premieri 10. decembra 1896 sprožil škandal med občinstvom, zato ga za časa Jarryjevega življenja sploh niso več uprizarjali. Jarry je kljub temu spisal še tri nadaljevanja Ubuja: Rogati Ubu, Vklenjeni Ubu in Ubu na hribčku – tetralogija izriše Ubujevo potovanje od kralja, ki si brezobzirno prizadeva za moč in oblast ter pri tem ne izbira sredstev, do sužnja. Besedilo je v današnjem času prav šokantno aktualno.

Mama Ubu, satirična različica lady Macbeth, je nezadovoljna s svojim družbenim položajem in prepričuje svojega moža, debelega, požrešnega, vulgarnega ata Ubuja, kapetana dragoncev, naj ubije poljskega kralja Venceslasa in se sam polasti prestola. Ata Ubu, čigar prioriteti sta predvsem žretje in preklinjanje, se najprej še nekoliko obotavlja, nato pa s pomočjo podkupljivega kapetana Bordura ubije kralja in dva njegova sinova, najmlajši Butoslas pa pobegne. Ko zavzame prestol in okusi moč, ata Ubuja ni več mogoče ustaviti – kot vladar je krut, nasilen, pohlepen, nepremišljen in paranoičen; pobira velikanske davke, laže, pobija vse naokrog, krade in kmalu v ječo vrže tudi svojega nekdanjega zaveznika Bordura. Kapetan Bordure pobegne v Rusijo k carju Alekseju in ruska vojska napade Poljsko. V bitki Ubujeva vojska izgubi, ata Ubu in mama Ubu pa kljub številnim medsebojnim nesoglasjem z ladjo pobegneta v Francijo. V nadaljevanju se ata Ubu bojuje s svojo Vestjo, ki potuje z njim, zaprta v kovčku …

Uprizoritev, ki bo nastala po izvrstnem prevodu Primoža Viteza in ki bo poleg prvega dela vsebovala tudi motive in odlomke iz drugih delov ubujevskega cikla, bo režiral Aleksandar Popovski (1969), mojster absurdne komedije, ki je nazadnje na Velikem odru MGL režiral uspešnici Addamsovi in Junakinje, pred tem pa še Dantonovo smrt G. Büchnerja (2018), gledališko nadaljevanko Vranja vrata N. Gazvode (2017), Dunsinane D. Greiga (2016), Dobrega človeka iz Sečuana B. Brechta (2015) in dramsko trilogijo Iz junaškega življenja meščanov C. Sternheima (2013). Aleksandar Popovski največ režira v Beogradu, Zagrebu, Budimpešti in Carigradu, pa tudi drugod po Evropi.