Edward Albee
KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF?
Kdo se boji Virginie Woolf? že pol stoletja navdušuje gledališko in filmsko občinstvo. Delo zaznamujejo elementi črne, temne in divje komedije, pa tudi elementi melodrame, tragedije, komedije slapstick in satire. Drama na izviren in močan način poziva k preizpraševanju družbenih konvencij, kar jo uvršča med antologijske stvaritve svetovne dramatike.
Martha in George, zakonca v srednjih letih, v poznih urah, po koncu fakultetne zabave, gostita mlada zakonca, Nicka in Honey.
V noči se razgali lažna idila zatohlega malomeščanskega življenja na provincialni univerzi.
Izbira časa dramskega dogajanja je za konvencionalno druženje precej nekonvencionalna, omogoča pa nam, da pokukamo za kulise družbeno sprejemljivega kodeksa obnašanja.
KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF?
Predstava traja 2 uri in 25 minut in ima 1 odmor.
Gostujoča predstava
Gostuje: Kazalište Ulysses, Brioni/Zagreb, koproducent Beogradsko dramsko pozorište
Ustvarjalci
Režiserka
Lenka Udovički
Dramaturginja
Željka Udovičić Pleština
Kostumografka
Bjanka Adžić Ursulov
Scenograf
Stefano Katunar
Koreograf
Matija Ferlin
Avtorja glasbe
Davor Rocco in Nigel Osborne
Oblikovalec svetlobe
Andrej Hajdinjak
Nastopajo
Rade Šerbedžija
Katarina Bistrović Darvaš
Milan Marić
Nika Ivančić
V eni noči se pod pretvezo prevelike količine alkohola rušijo ograde družbenih pravil, zlasti tistih, ki z malomeščansko gotovostjo jamčijo tako imenovani uspeh, druga plat naše kulture in civilizacije pa je nemilostno postavljena pod vprašaj. Tako kot nam je tudi protagonistom laže živeti pod pretvezo normalnega življenja, kot pa si sneti maske. A pred jutrom maske padejo, iskrenost pa ne prinese katarze, temveč odpre prostor bolečine in trpljenja.
Med in v vrstice mučnih, a duhovitih dialogov je vpisana strast, ki s svežino, značilno za dela, ki presegajo kulturološke razlike, vpliva na čustva občinstva in se nato z njimi poigra. Sodobnost uprizoritve je v tem, da brez strahu in zelo nedvomno napoveduje prodorno, agresivno, na vse pripravljeno »novo« generacijo, ki zagovarja misel, da je uspeh merljiv izključno po kriterijih, ki jih prinaša liberalni kapitalizem.
Željka Udovičić Pleština, dramaturginja
