Novice

75 PREBOJNIC MGL: Utrinki iz zgodovine Mestnega gledališča ljubljanskega ob njegovi 75-letnici

MGL svoj 75. rojstni dan praznuje z razstavo, ki ne sledi kronologiji ali le največjim uspehom, kot je to običajno, temveč vabi tudi k spoznavanju žensk, ki so gledališče gradile in skrbele za njegovo rast od ustanovitve do danes.

Zakaj 75 prebojnic?

K izboru 75 žensk, ki so s svojo ustvarjalno energijo spreminjale gledališče na odru in za njim, nas je pripeljala osuplost nad podatkom, da je od 747 premier, ki so se zvrstile v 75 letih delovanja MGL (od leta 1951 do konca sezone 2025/2026), samo 124 uprizoritev, ki so jih režirale ženske. Izkazalo se je tudi, da je od vseh 747 premier samo 105 uprizoritev, ki so nastale na podlagi besedil dramatičark. Podoben vzorec se je razkril tudi pri vseh drugih gledaliških poklicih, od scenografk in koreografk do dramaturginj in lektoric, z izjemo kostumografk.

Atrij Mestne hiše smo spremenili v teatrski fundus, gledališko skladišče v najbolj oddaljenem kotičku zaodrja, kjer po izteku uprizoritve obležijo scenski elementi, rekviziti in kostumi. Fundus so gledališke vice, kjer najdemo dele scenografij iz različnih predstav, rekvizite, ki hlinijo, da so starine, čeprav so nastali v našem času, in kostume, ki čakajo, da bodo mogoče spet kdaj ugledali odrsko luč.

Graditeljice, pionirke, reformatorke in prevratnice

Ob eksponate iz odrske zgodovine smo postavili zgodbe o prebojnicah. O graditeljicah, pionirkah, reformatorkah in prevratnicah, ki so prebijale zidove konvencij. Mednje sodita igralka Marija Nablocka, ki je podpisala režijo prve uprizoritve, in na drugem koncu stoletja Barbara Hieng Samobor, ki je v MGL najprej prekinila mrk režiserk, pozneje pa postala prva direktorica in repertoarno politiko usmerila k ravnotežju med ustvarjalkami in ustvarjalci. Prepoznali boste vodilne dame slovenskega odra, kot je igralka Jožica Avbelj, in prebojne avtorice, kot je dramatesa Simona Semenič. Predstavljamo tudi tiste, ki jih nikoli ne vidite: revolucionarno Meto Hočevar, ki je s svojimi scenografijami redefinirala režijo in način igre, in Alenko Bartl, ki je kostum povzdignila na raven skulpture. Izvedeli boste, kdo sta bili Lojzka Žerdin, ki je utemeljila poučevanje umetnosti giba, in Mojca Kreft, prva dramaturginja in umetniška vodja MGL, ki je utrla pot vsem, ki so prišle za njo. Ob njih so ženske najrazličnejših profesij, od inspicientk in šepetalk do garderoberk, frizerk, šivilj in scenskih delavk. Brez teh žensk, ki se smukajo za odrskimi sencami, bi oder z dvorano sameval v temi in tišini.

Sprehod po teatrskem fundusu

Razstava je zasnovana kot doživetje zakulisja gledališča. Citati prebojnic vas bodo vabili, da v labirintu poiščete njihove avtorice. S portretom in daljšim zapisom smo izpostavili tiste prebojnice, ki so odločilno zaznamovale MGL, kar potrjujejo domača in tuja priznanja za posamezne stvaritve in za življenjski opus. Nagradam smo sledili tudi pri cvetoberu igralk, izpostavili smo nosilke Borštnikovega prstana in tiste, ki so za svoje stvaritve prejele priznanja na domačih in mednarodnih festivalih. Med njimi je tudi 21 prejemnic Dnevnikove nagrade, ki je sad prvega tovrstnega sodelovanja gledališča z medijsko hišo.

Razstava je pričevanje o teatru kot o skupnem delu in poklon vsem ženskam, ki so svoj talent in ustvarjalno energijo prepletle z našim gledališčem. Vsem ženskam, ki so pisale, režirale, igrale, plesale, ustvarjale prostore in kostume, urejale besedila, vodile predstave in hišo, šivale, česale in skrbele, da se je zavesa vsak večer dvignila ob pravem času.

Vabljeni k spoznavanju usod tistih gledaliških ustvarjalk, ki so že del fundusa slovenske gledališke zgodovine, tistih, ki gledališče ustvarjajo danes, in ne nazadnje tudi tistih, ki bodo krojile njegovo prihodnost.

Od 16. oktobra do 13. novembra v atriju Mestne hiše

Razstava je na ogled od 16. oktobra do 13. novembra 2026 v atriju Mestne hiše. Odprtje bo v petek, 16. oktobra 2026, ob 18. uri.

Avtorice razstave so dramaturginji Ira Ratej in Alenka Klabus Vesel ter arhitektka in scenografka Barbara Matul Kalamar.

Razstavo sta omogočila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana.