Novice

Predstavitev gledališke sezone 2026/2027, ki smo jo poimenovali Od blizu

Obris repertoarja direktorice in umetniške vodje Barbare Hieng Samobor

Prihajajočo, jubilejno sezono MGL – obeležili bomo 75 let Mestnega gledališča ljubljanskega –  smo poimenovali OD BLIZU. Gledališče je brez dvoma prostor bližine. Dih se ujame z dihom, pogled s pogledom, misel z mislijo … Gledališče je dejansko – od blizu. V trenutkih splošne razpršenosti zna prav gledališče bežeči trenutek zgostiti v detajl, vreden pozornosti. Prihodnja sezona MGL bo s pomočjo sijajnih dramskih mojstrovin raziskovala prav te detajle, gradnike nemirnega, krhkega, protislovnega življenja. Pogled od blizu gre velikokrat skozi očala humorja in satire. Zakaj? Ker skozi steklo komedije nekatere podrobnosti še posebej jasno razločimo. Verjamemo, da enostavnih in enosmiselnih odgovorov na zapletena vprašanja ni. Verjamemo tudi, da se razumevanje in odgovornost rojevata spontano – brez prisile in diktata.

V repertoarju sezone 2026/2027 je enajst premier. Kar štiri uprizoritve bodo krstne, tri tuja sodobna besedila bodo v Sloveniji uprizorjena prvič, štiri drame pa črpamo iz nabora domače in svetovne klasike. Nekatera znamenita klasična dela na deskah MGL še niso bila uprizorjena. Program je obenem zasnovan z željo odslikati posledice političnih dogajanj, obravnavanih v zdajšnji sezoni – torej travmo, zlom, razcvet zarot in predsodkov, pojav zasužnjevanja in izgonov, najglobljo revščino in polarizacijo sveta.

Ker bo sezona 2026/2027 za MGL jubilejna, pa tudi zato, ker se zgodovinski vzorci pred našimi očmi ponavljajo, smo v repertoar vključili nekoliko več klasike kot običajno. Z izborom klasičnih iztočnic se želimo izogniti dokumentarni neposrednosti. Prenos in uvid naj bosta v celoti dosežena z umetniškimi sredstvi.

Pomembno izhodišče pri sestavi repertoarja je tudi osredotočenost na mlade avtorje, ki opravljajo različne gledališke poklice. Poleg skrbi za njihovo preživetje in uveljavljanje stalni dotok novih kolegic in kolegov zagotavlja tudi prihod novih ustvarjalnih principov, tehnik in idej.

Če smo sezono 2025/2026 zasnovali bolj ali manj povsem politično, je sezona 2026/2027 v svoji osnovni intenci analitična – opazuje in raziskuje posledice.

Tematike repertoarja minule sezone so bile: genocid, totalitarni režimi, enoumje, politična represija, ozemeljski imperializem, korupcija. Tematike repertoarja prihodnje sezone pa se osredotočajo predvsem  na POSLEDICE zgoraj naštetega.

Repertoar 2026/2027

V repertoarju sezone 2026/2027 je enajst premier. Kar štiri uprizoritve bodo krstne, tri tuja sodobna besedila bodo v Sloveniji uprizorjena prvič, štiri drame pa črpamo iz nabora domače in svetovne klasike.

 

Veliki oder

Uprizoritev, ki bo odprla novo sezono, bo drama Saloma Oscarja Wilda v prevodu Primoža Viteza. Izjemno izobražen, duhovit in razvpit Oscar Wilde je glasno prisegal na dekadenco, z ironijo švrkal zlaganost viktorijanske družbe in v času svojega življenja doživel strmoglavljenje iz ozvezdja mednarodne slave v globel javne sramote. Viktorijanska družba je v imenu spodobnosti neusmiljeno črtila vse druge oblike ljubezni, častila patriarhalno družino ter spolno vzdržnost in sramežljivost nalagala predvsem ženskam. Zato je Herodiadina hči Saloma med vsemi Wildovimi junakinjami najbolj uporniška, svojeglava in nepredvidljiva. Avtorska ekipa si med nastajanjem uprizoritve prizadeva vrniti Salomo k Wildovemu provokativnemu in grozečemu izvornemu jedru – h kvirovskemu besedilu, ki je nastalo iz trka želje, moči, preroškega zanosa in pogleda. Saloma je drama o družbi, ki panično poskuša nadzorovati željo. Delo režira srbski režiser Miloš Lolić, ki je po študiju v Beogradu hitro postal prepoznaven tako v južnoslovanskem gledališkem prostoru kot v nemško govorečih deželah. Premiera bo septembra 2026.

Ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja smo v repertoar vključili njegovo zgodnjo igro Romantične duše. Rafinirano zgodbo o vplivu politike na človekovo intimno doživljanje sveta in ljubezni bo skozi objektiv treh ženskih protagonistk režijsko portretirala Maša Pelko. Ivan Cankar je Romantične duše, svoj dramski prvenec, napisal leta 1897. Stroka igri sprva ni bila naklonjena, zato je bila krstno uprizorjena šele leta 1922, po avtorjevi smrti. Igra vsebuje prvine satire, meščanske drame in tragedije. Cankar se v njej sicer posveča idealni ljubezni, obenem pa že riše družbeno in politično realnost v Sloveniji. Prisotni so motivi, kot sta hrepenenje in volja do moči, ter teme, kot so izdajstvo, beg ter konflikt med dobrim in zlim, ki jih Cankar obravnava tudi pozneje. Premiera bo oktobra 2026.

Ne povsem novo besedilo Edwarda Bonda Morje v novem prevodu Alenke Klabus Vesel skriva v sebi prav šokantno aktualne tone. Mlada avtorja Jure Srdinšek in Ula Talija Polak bosta v priredbi izluščila in dopolnila teme, ki zarežejo v sodobni čas. Gre predvsem za prikaz paranoidnega sovraštva do vseh in vsega, kar ni iz naših krajev, naših barv, naših navad, naše tradicije … Majhen, udobno živeč kraj ob morju, kjer pobijejo, utopijo in zakopljejo prav vse, kar »pride po vodi«. Osrednji dramski lik je mlada ženska, ki je med viharjem v brodolomu izgubila zaročenca. Edward Bond je igro Morje označil za »komedijo, ki pretresa vprašanje, ali je mogoče spremeniti svet«. Kljub časovni oddaljenosti je dogajanje v mestecu osupljivo podobno življenju, kakršnega živimo danes. Ljudje nismo več povezani med seboj, zato postajamo neobčutljivi in vedno bolj brezbrižni do drugega. Črno komedijo bo režiral predstavnik najmlajše generacije režiserjev Jure Srdinšek. Premiero prve slovenske uprizoritve napovedujemo za november 2026.

Besedilo nemške avtorice Rebekke Kricheldorf Homo Empathicus v svežem prevodu Amalije Maček je komedijsko zasnovana igra o sodobnosti. Prikazuje zasnovo utopične družbe, ki se v celoti osredotoča na sposobnost empatije. Vse poteka gladko in v načrtovani smeri, dokler v strukturo ne vdreta dva »divjaka«, imenovana Adam in Eva, ki se predstavita kot prava »človeka 21. stoletja«. S svojim vedenjem navidezno ogrožata idilo prevladujočega in skrbno nadzorovanega družbenega sistema. Prva slovenska uprizoritev, ki bo konec januarja 2027 odprla festival Ruta, bo nastala pod režijskim vodstvom Bora Ravbarja.

Kralj Ubu s svojim brutalnim humorjem, absurdnimi liki in situacijami ter specifičnim jezikom velja za predhodnika nadrealizma, dadaizma, futurizma in absurdizma, torej avantgard, ki so se razvile šele nekaj desetletij pozneje. Ob premieri 10. decembra 1896 je sprožil škandal med občinstvom, zato ga za časa Jarryjevega življenja sploh niso več uprizarjali. Besedilo je še danes prav šokantno aktualno. Uprizoritev dela francoskega simbolističnega pisatelja in dramatika Alfreda Jarryja, ki bo nastala po izvrstnem prevodu Primoža Viteza, bo poleg prvega dela vsebovala tudi motive in odlomke iz drugih delov ubujevskega cikla, režiral pa jo bo mojster absurdne komedije Aleksandar Popovski. Premiera bo konec februarja 2027.

Zadnjo premiero na Velikem odru, ki bo konec marca 2027, smo zaupali uveljavljenemu in večkrat nagrajenemu režiserju Januszu Kici. Slovenski gledališki prostor bo bogatejši še za eno novost, dramo Razseljene hrvaške avtorice Tene Štivičić v prevodu Sete Knop. Štiri sestre, ki jih je življenje iz rodnega Zagreba zaneslo na različne konce Evrope, se na željo mame Barbare po dolgem času zberejo doma. Čeprav je življenje vse prej kot rožnato, iz odnosa med sestrami vendarle veje določen optimizem, kljub burnemu razpravljanju pa je v družini nekaj prostora tudi za toplino in humor. Jezik Tene Štivičić je zgoščen in bridek. Njeno pisanje odlikuje dovršen preplet politične aktualnosti, čustvene globine, čvrste dramske strukture in poudarjene ženske perspektive.

 

Mala scena

Repertoar Male scene oktobra 2026 odpira monodrama Prima Facie avstralske dramatičarke in odvetnice Suzie Miller. Že ob premierni uprizoritvi v Sydneyju leta 2019 je besedilo postalo uspešnica. Leta 2022 je bila drama premierno uprizorjena na West Endu z Jodie Comer v vlogi Tesse. Londonska uprizoritev je prejela dve nagradi Laurence Olivier: za najboljše dramsko besedilo in najboljšo igralko. Leta 2023 se je uprizoritev preselila v New York, na Broadway, kjer je Jodie Comer zanjo prejela še nagrado tony. Prima Facie je izjemno spisano dramsko besedilo, ki je po besedah avtorice lahko uspelo šele po globalnem začetku gibanja #jaztudi; besedilo presega funkcijo umetniškega dela in v temelju preizprašuje sam koncept zahodnega prava, ki je oblikovan z vidika moških. Ljubljansko premiero bo v prevodu Eve Mahkovic režirala režiserka mlajše generacije Lucija Trobec.

Evripid je zadnji od treh velikih starogrških tragedov. V primerjavi z Ajshilom in Sofoklejem velja za modernejšega, saj se njegove igre bolj osredotočajo na notranje doživljanje junakinj in junakov. V tragediji Trojanke je preko mita o trojanski vojni kontekstualiziral takratno peloponeško vojno in pokazal njeno zamolčano stran, ki je bila iz herojskih poročanj o zmagovalcih pogosto izpuščena.
Fokus je postavil na preživele ženske in na grozote, ki so jim bile zadane ko so mislile, da je vojna že končana. Za uprizoritev sta režiserka Maruša Sirc in dramaturginja Tajda Lipicer pripravili priredbo, ki je nastala na podlagi Evripidove tragedije v prevodu Jere Ivanc ter dramskih in epskih del, ki izhajajo iz mita o trojanski vojni.  Tako preko odbleskov desetletne vojne in uničenja Troje preko antične snovi same lahko spremljamo podobne grozote, ki smo jim danes priča na različnih vojnih žariščih, srhljive podobnosti pa se zrcalijo predvsem z genocidom v Gazi. Uprizoritev nastaja v sodelovanju z UL AGRFT v okviru programa Abonma 80! ob 80-letnici UL AGRFT. Premieri bosta novembra 2026.

V letu 2026 bo MGL prvič sodeloval z Zavodom Delak. Avtorski projekt ALBA gledališkega režiserja mlajše generacije Aljoše Živadinova Zupančiča nastaja kot sodobna gledališka uprizoritev, ki raziskuje žensko identiteto kot končnico niti rodovne linije, avtoriteto kot performativno dejanje in družino kot sistem ustroja družbe. To ne bo samo besedilna in odrska priredba znamenite igre Dom Bernarde Alba, ki jo je kultni španski pesnik in dramatik Federico García Lorca napisal leta 1936, krstno uprizorili pa so jo posthumno leta 1945 v Argentini, ampak tudi inovativna gledališka raziskava njegovih ključnih tem: nadzora, želje, molka in dediščine. Premiera bo predvidoma decembra 2026.

Besedilo Bralni klub za nepismene (žene) nastaja v obliki rezidenčnega avtorstva MGL. Tokrat smo k sodelovanju povabili mlado dramaturginjo in dramatičarko Ivo Štefanijo Slosar. Za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu je prejela žlahtno komedijsko pero in nagrado Zofke Kveder (2026). V svojem avtorskem ustvarjanju s komičnimi in smehovnimi principi odpira vprašanja skupnosti in družbenih sprememb. V komediji se mlada avtorica poigrava z motivom bralnega kluba kot prostora, kjer branje ni samotna in tiha dejavnost, temveč družbeni dogodek: glasno branje, skupinsko odkrivanje pomenov besed in debata. V klubu se hočeš nočeš moraš znajde skupina žensk, ki jih druži zelo malo – razen dejstva, da se morajo naučiti brati. Med vrsticami pa začnejo na dan prihajati še druge zgodbe. Glasno branje ima namreč neprijetno lastnost – da se ga sliši. Krstno uprizoritev bo režirala mlada režiserka Julija Urban. Premiera bo februarja 2027.

Sezono 2026/2027 bomo sklenili z majsko premiero drame Sin, mama in oče sedijo za mizo in dolgo molčijo, ki jo bo prevedel in režiral gledališki in radijski ustvarjalec Alen Jelen. Ta družinska drama je stkana iz gostih dialogov, ki ves čas nihajo med ostrimi prepiri in bežnimi spravami, med neuresničenimi pričakovanji in trpkimi razočaranji, med ujetništvom v preteklosti in tesnobo apokaliptične sedanjosti. Edini, ki ostaja zavit v skrivnostni molk, je ljubljenec obeh staršev, ki ga nikoli ne ugledamo. V dramatiki Ivorja Martinića namreč besede in situacije ne služijo zgolj razpiranju konflikta, temveč tudi iskanju tistega zamolčanega, nebesednega in neizgovorljivega jedra, ki sproža vse konflikte. Ivor Martinić je eden najvidnejših sodobnih hrvaških dramatikov, znan po svojem izjemnem občutku za intimne odnose, tišine in neizrečeno.

 

Razstava ob 75-letnici Mestnega gledališča ljubljanskega

MGL letos praznuje 75 let od svoje prve uprizoritve na lastnem odru. Ta jubilej bomo skupaj z našo ustanoviteljico, mestno občino Ljubljana, počastili z razstavo 75 prebojnic MGL v atriju Mestne hiše, s katero se bomo poklonili 75 ustvarjalkam, ki so s svojim delom na odru in v zaodrju opazno zaznamovale umetniško in profesionalno pot našega gledališča. Avtorice razstave (dramaturginji Ira Ratej, Alenka Klabus Vesel in scenografka Barbara Matul Kalamar) snujejo prostor, v katerem bodo obiskovalci doživeli delček avtentičnega gledališkega vzdušja ob odkrivanju utrinkov iz zgodovine MGL. 

Svečano odprtje razstave bo v petek, 16. oktobra 2026, ob 18. uri v atriju Mestne hiše.

 

Abonmaji MGL – v središču Ljubljane, v središču dogajanja

V MGL ponujamo kar 25 različnih abonmajev, med katerimi lahko gledalke in gledalci izbirajo glede na termin, vsebino predstav in prizorišče – Veliki oder ali Malo sceno. Posebnost našega programa je že več kot desetletje priljubljeni abonma Radovedni, pri katerem vsaki predstavi sledi pogovor z ustvarjalkami in ustvarjalci. Dijakom, študentom in upokojencem so namenjeni posebni popusti. Vpisi potekajo do 11. septembra, za študente pa še od 12. do 16. oktobra.

 

Regionalni gledališki festival Ruta

Med 29. januarjem in 4. februarjem 2027 bo MGL šestič gostil regionalni gledališki festival Ruta – edinstven dogodek, ki od leta 2019 povezuje šest gledaliških hiš iz šestih mest držav nekdanje Jugoslavije. Del Rute (regionalne unije teatrov) so Beogradsko dramsko pozorište, Dramski teatar Skopje, Kamerni teatar 55 iz Sarajeva, Kazalište Ulysses iz Zagreba oziroma z Brionov, Centar za kulturu Tivat ter MGL kot gostitelj festivala. V veselje nam je, da se bo šestemu ljubljanskemu festivalu pridružil tudi Naroden teatar Ivan Vazov iz Sofije (Bolgarija).

Osrednji cilj Rute je jasen že od vsega začetka: krepiti kulturne vezi, ki presegajo državne meje, in ustvarjati prostor za umetniško sodelovanje. Festival ni le praznik gledališča, temveč tudi priložnost za srečevanje umetnic in umetnikov, tehničnih ekip ter zvestega občinstva.

Ruta tako postaja vse bolj prepoznaven kulturni dogodek na lokalni in regionalni ravni. Častni pokrovitelj festivala je ljubljanski župan Zoran Janković.

 

Zbirka Knjižnica MGL (urednica Petra Pogorevc)

Gašper Stražišar (ur.)
ANTOLOGIJA EROTIČNE DRAMATIKE NA SLOVENSKEM
Izid oktobra 2026
Antologija erotične dramatike na Slovenskem, ki jo bo kot gostujoči urednik zasnoval kulturni novinar in gledališki kritik Gašper Stražišar, bo prinesla prvi celovit pregled erotičnih motivov v slovenski dramatiki od njenih začetkov do sodobnosti. Gre za pionirski projekt, ki bo v knjižni obliki združil besedila različnih obdobij, estetik in generacij – od Antona Tomaža Linharta in Ivana Cankarja prek Dušana Jovanovića, Rudija Šeliga, Evalda Flisarja in Iva Svetine do Matjaža Zupančiča, Dragice Potočnjak, Simone Semenič in drugih. V ospredju bodo prizori in dramski postopki, v katerih erotika presega zgolj ljubezensko tematiko in deluje kot družbeni, estetski ali politični dejavnik. Zbirko bo uvedla obsežna študija Gašperja Stražišarja, ki bo orisala razvoj erotične dramatike na Slovenskem ter predstavila metodološke okvire njenega nastajanja, zaokrožila pa jo bo spremna beseda Vanese Matajc, književnice in profesorice na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ulay / Patricija Maličev
ENI NE MOREJO, DRUGI NOČEJO
Izid januarja 2027
Knjiga Eni ne morejo, drugi nočejo je nastala na podlagi nekajletnih pogovorov med Ulayem in novinarko Patricijo Maličev, ki so potekali skoraj vse do umetnikove smrti marca 2020. Avtorica k obravnavi pristopa z dokumentarno-esejističnim slogom, ki temelji na dialogu z umetnikom in premišljenem izboru biografskega gradiva. Njena metodološka usmeritev k ohranjanju Ulayevega avtentičnega glasu se kaže v fragmentarni strukturi pripovedi, ki umetnikovo identiteto rekonstruira skozi tematske sklope, spominske digresije in refleksije o umetniški praksi. Tak pristop omogoča večplastno interpretacijo, saj kompleksnosti njegove osebnosti ne reducira na enotno narativno linijo. Posebna vrednost knjige je v prepletu biografskega in teoretskega. Besedilo ne deluje zgolj kot življenjepis, temveč kot refleksija o ključnih vprašanjih, kot so telo v umetnosti, meja med zasebnim in javnim ter koncept identitete kot procesa. S tem se delo umešča v širši kontekst diskurza o performansu in sodobni umetnosti.