Mile Korun (1928-2026)
Danes se z žalostjo poslavljamo od legende in reformatorja slovenskega gledališča Mileta Koruna, gledališkega režiserja, dramaturga, teoretika, scenografa, dramatika in dolgoletnega univerzitetnega profesorja dramske igre in gledališke režije, ki je v šestdesetih letih kot ustvarjalec in pedagog bistveno in neizbrisno oblikoval slovensko gledališko krajino.

Z MGL je bil povezan kot režiser, pisec in dramatik. Na našem odru je ustvaril številne prelomne predstave, med drugim Anouihlovo igro Ne budite gospe (sezona 1971/72), Hiengovega Izgubljenega sina (sezona 1974/75), Shakespearjevega Hamleta (sezona 1983/84), Cankarjeva Za narodov blagor (sezona 1993/94) in Pohujšanje v dolini šentflorjanski (sezona 1998/99), Bergmanove Prizore iz zakonskega življenja in, kot svojo zadnjo režijo, Molièrovega Namišljenega bolnika (sezona 2011/12). V okviru Knjižnice MGL je izdal tri knjige: leta 1997 delo Režiser in Cankar, v katerem je popisal praktične in teoretične uvide v pisca, ki ga je vznemirjal in izzival vse od začetkov kariere; leta 2007 avtopoetičen filozofski esej o gledališču, o igri in uprizarjanju Biti z igro, leta 2015 pa še Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski Drami, svoje zapiske ob režiji predstave, ki jo je sam imenoval za nedokončano. Ko se je upokojil kot režiser, je začel ustvarjati kot dramatik, in prav v MGL je leta 2016 v režiji Nine Rajić Kranjac in z Gašperjem Tičem v glavni vlogi doživel premiero njegov dramski prvenec Svetovalec. Glede na njegov neizmerni vpliv, umetniški opus in odtis in karizmatično osebnost bi Mileta Koruna lahko imenovali oče modernega slovenskega gledališča in njegovo slovo nedvomno zaznamuje konec neke dobe.
Spoštovani Mile,
hvala za vse in na svidenje.
Vaš MGL