Knjižnica MGL

V začetku sedemdesetih let 20. stoletja sta v Ljubljani nastali dve eksperimentalni gledališči: EG Glej in Gledališče Pekarna. Prvega so leta 1970 ustanovili režiserji, dramaturgi in igralci, ki so izhajali iz dediščine Odra 5.

Prvi reprezentativni izbor teatroloških študij o Bertoltu Brechtu v slovenskem jeziku

Katja Legin v pričujoči knjigi – najpreprosteje rečeno – misli ples. Lahko bi sicer to trditev dopolnili in rekli, da ne misli samo plesa, temveč tudi različne performerske, celo igralske prakse in veščine, in da ni res, da vse to izključno misli, saj bralcu predstavi tudi svoje praktično delo, delo na sebi, z lastnim telesom, ko je njena misel veliko bolj fizična kakor filozofska, navsezadnje pa opiše tudi svoje konkretne izvajalske, tako plesne kot performerske izkušnje, ki jim je misel samo inherentna, v resnici pa jim gre pogosto za povsem intuitivno ali improvizirano doseganje učinka.

»Poročilo v ožjem smislu se tiče predstave v ljubljanski Drami,« v uvodu v svojo novo knjigo zapiše legenda slovenske gledališke režije Mile Korun.

Knjiga Slovenska postdramska pomlad je nastala kot razširitev doktorske disertacije Maje Šorli z naslovom Vloga besedila v slovenskem postdramskem gledališču. V njej je avtorica povezala analizo besedil v izbranih postdramskih uprizoritvah v devetdesetih letih 20. stoletja z raziskavo njihove postdramske estetike ter produkcijskih razmer, ki so zaznamovale nastanek, izvedbo in recepcijo obravnavanih uprizoritev.

Jens Roselt je s Fenomenologijo gledališča (2008) napisal monumentalno znanstveno študijo, ki bralca prevzame z erudicijo, mnoštvom podatkov in teoretskih izpeljav, urejenih v pregledno in jasno dramaturško strukturo. Dramaturgija je epska, vsebuje pa tudi momente klasičnega dramskega suspenza. 

Slovenski kulturni prostor je leta 2012 izgubil dragocenega človeka, velikega ljubitelja in poznavalca gledališča, komentatorja, pisca in aktivista, ki se je boril za izboljšanje družbenega in materialnega položaja umetnikov in drugih delujočih v kulturi.

Knjiga Čehov in prostor (Sterijino pozorje, 2008) sarajevskega teatrologa in dramatika Almirja Bašovića je dragocena študija, katere podnaslov Struktura dramskega prostora v dramah Čehova kot koncentriran izraz dramske strukture bralcu že razkriva svoj natančno koncipirani problemski fokus.

Dramaturg in režiser Alen Jelen je kot sodelavec uredništva nočnega programa Radia Slovenija vrsto let pripravljal pogovore s slovenskimi igralskimi legendami. Na nočne obiske so prihajali ustvarjalci, ki so zaznamovali slovenski gledališki prostor, leta in leta soustvarjali podobo slovenskega filma in televizije ter pustili neizbrisen pečat v umetniškem programu Radia Slovenija. Nekaj pogovorov se je za vedno izgubilo, več deset se jih je ohranilo.

Joseph Roach, gledališki zgodovinar, režiser, raziskovalec na področju uprizoritvenih umetnosti in predavatelj na Univerzi Yale, v delu Igralčeva strast ponuja izviren vpogled v zgodovino gledališča in gledališke igre.