Prostori mojega časa
Meta Hočevar
Knjižnica MGL (175)
2020
Knjiga Prostori mojega časa s pomočjo primerov posameznih dramskih tekstov, ki so izbrani glede na način pristopa k oblikovanju prostora igre, raziskuje odnose in medsebojne vplive med tekstom – izrečeno mislijo – in prostorom, med igralcem in prostorom ter ostalimi odnosi v uprizoritvi.
Meta Hočevar se v njej ukvarja s prostorom in časom v različnih situacijah, predvsem v gledališču in arhitekturi. Prostor obravnava v povezavi s časom, kot prostor-čas, krono-topos. V gledališki predstavi je izhodišče zgodba, torej dramski tekst ali kakršna koli druga akcija, ki določa dolžino gledanja. Uprizarjana zgodba definira čas v prostoru. Razlika med ostalimi prostori in prostorom igre je v tem, da čas teče drugače, da je nekako zgoščen. S posegi v prostor, kratkotrajnimi, kot je uprizoritev dogodka, ali trajnostnimi, kot je arhitektura, spreminjamo prostor:
Prostor. Vedno je prisoten, v mislih, v realnem, v fantaziji. Brez njega ni nič. Je dokaz, je alibi, je krivec, je rešitelj, in terorizira tudi. Ko vstopiš v gozd ali v hišo ti pokaže kje si in te usmerja kam se lahko obrneš, kam lahko greš.
Prostor omejuje in osvobaja. Vsaka uprizoritev ustvari sebi lasten sistem odnosov v času dogajanja med zgodbo, prostorom in gledalcem, med slišnim in vidnim. Prostor ne govori, je pa zelo zgovoren.
Cena: 20,00 €
Knjiga Prostori mojega časa s pomočjo primerov posameznih dramskih tekstov, ki so izbrani glede na način pristopa k oblikovanju prostora igre, raziskuje odnose in medsebojne vplive med tekstom – izrečeno mislijo – in prostorom, med igralcem in prostorom ter ostalimi odnosi v uprizoritvi.
Meta Hočevar se v njej ukvarja s prostorom in časom v različnih situacijah, predvsem v gledališču in arhitekturi. Prostor obravnava v povezavi s časom, kot prostor-čas, krono-topos. V gledališki predstavi je izhodišče zgodba, torej dramski tekst ali kakršna koli druga akcija, ki določa dolžino gledanja. Uprizarjana zgodba definira čas v prostoru. Razlika med ostalimi prostori in prostorom igre je v tem, da čas teče drugače, da je nekako zgoščen. S posegi v prostor, kratkotrajnimi, kot je uprizoritev dogodka, ali trajnostnimi, kot je arhitektura, spreminjamo prostor:
Prostor. Vedno je prisoten, v mislih, v realnem, v fantaziji. Brez njega ni nič. Je dokaz, je alibi, je krivec, je rešitelj, in terorizira tudi. Ko vstopiš v gozd ali v hišo ti pokaže kje si in te usmerja kam se lahko obrneš, kam lahko greš.
Prostor omejuje in osvobaja. Vsaka uprizoritev ustvari sebi lasten sistem odnosov v času dogajanja med zgodbo, prostorom in gledalcem, med slišnim in vidnim. Prostor ne govori, je pa zelo zgovoren.
Cena: 20,00 €