Hrvaška filozofinja in teatrologinja Agata Juniku vzporedno razvija teatro-bio-grafiji hrvaškega performerja Damirja Bartola Indoša in slovenskega režiserja Dragana Živadinova. Osrednja pojma – sveto in ludično – v prvih dveh poglavjih definira ob pregledu konceptov s filozofsko-antropološke in antropološko-teatrološke perspektive, zatem ponazori njuno uporabo na primeru nekaterih vplivnih gledaliških poetik 20. stoletja, nazadnje pa ju izolira in interpretira kot elementa v gledaliških praksah obeh avtorjev. Fokus tretjega poglavja je politično – tako glede na politični potencial svetega in ludičnega kot glede na obravnavana umetniška opusa. Nevsakdanja knjiga, ki jo je v slovenščino prevedla Aleksandra Rekar, spremno besedo k njej pa je napisal teatrolog Aldo Milohnić, je poskus komplementarne dopolnitve dosedanjih, strožje teatroloških uvidov v umetniške prakse Indoša in Živadinova.
