Biti z igro
Mile Korun
Knjižnica MGL (144)
2007
Vemo - in o tem že dolgo ni več nikakršnih dvomov - da je Mile Korun po vokaciji in talentu, predvsem pa po udejanjenih kazalcih svojega obsežnega ustvarjalnega opusa v prvi vrsti eminentno gledališki režiser.
Njegova režiserska bera obsega ogromno število uprizoritev in vedeti moramo, da si je tako rekoč od najzgodnejših začetkov svoje kariere vestno beležil svoje misli, pred, med in po nastanku posamezne predstave. Vendar to niso zgolj dnevniški zapisi, marveč metoda za iskanje lastne, avtonomne, samotarske poti in poetike, ki se je v teku let formirala in izkristalizirala v povsem neprimerljiv pojav znotraj slovenskega teatra.
Knjiga Biti z igro je pravzaprav avtopoetičen filozofski esej o gledališču, o igri in uprizarjanju, o gledalcu in predstavi, o režiserju in igralcu in še o čem. Takole pravi avtor na nekem mestu: "Razmišljam o transcendenci, ki jo igra, tako kot jo dojemam, spočenja, raznaša in razširja okoli sebe. Sprašujem se, ali drži trditev, da imajo gledalčeva čustva odločilno vlogo pri oživitvi, morda bi moral reči pri sprejetju ali dojetju odrskega dogajanja. Odgovarjam s citatom, ki se mi je zjutraj postopoma izoblikoval v zavesti, ko sem lezel iz dremeža v budnost, in se glasi takole: misel nas pripelje do praga transcendence, čustvo nam odpre vrata vanjo."
Kot je nekje rekel Eugenio Barba: samo tisti gledališki režiserji, ki za sabo pustijo knjižno sled o svojem razmišljanju, dojemanju, čutenju in videnju teatra v kontekstu umetnosti, politike in družbe, postanejo mejniki in vodniki po zgodovini in prihodnosti gledališča. Mile Korun se s knjigo Biti z igro lahko mirno postavi ob bok Petru Brooku, Jerzyju Grotowskemu, Eugeniu Barbi, Krystianu Lupi in še komu.
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Cena: 14,60 €
Vemo - in o tem že dolgo ni več nikakršnih dvomov - da je Mile Korun po vokaciji in talentu, predvsem pa po udejanjenih kazalcih svojega obsežnega ustvarjalnega opusa v prvi vrsti eminentno gledališki režiser.
Njegova režiserska bera obsega ogromno število uprizoritev in vedeti moramo, da si je tako rekoč od najzgodnejših začetkov svoje kariere vestno beležil svoje misli, pred, med in po nastanku posamezne predstave. Vendar to niso zgolj dnevniški zapisi, marveč metoda za iskanje lastne, avtonomne, samotarske poti in poetike, ki se je v teku let formirala in izkristalizirala v povsem neprimerljiv pojav znotraj slovenskega teatra.
Knjiga Biti z igro je pravzaprav avtopoetičen filozofski esej o gledališču, o igri in uprizarjanju, o gledalcu in predstavi, o režiserju in igralcu in še o čem. Takole pravi avtor na nekem mestu: "Razmišljam o transcendenci, ki jo igra, tako kot jo dojemam, spočenja, raznaša in razširja okoli sebe. Sprašujem se, ali drži trditev, da imajo gledalčeva čustva odločilno vlogo pri oživitvi, morda bi moral reči pri sprejetju ali dojetju odrskega dogajanja. Odgovarjam s citatom, ki se mi je zjutraj postopoma izoblikoval v zavesti, ko sem lezel iz dremeža v budnost, in se glasi takole: misel nas pripelje do praga transcendence, čustvo nam odpre vrata vanjo."
Kot je nekje rekel Eugenio Barba: samo tisti gledališki režiserji, ki za sabo pustijo knjižno sled o svojem razmišljanju, dojemanju, čutenju in videnju teatra v kontekstu umetnosti, politike in družbe, postanejo mejniki in vodniki po zgodovini in prihodnosti gledališča. Mile Korun se s knjigo Biti z igro lahko mirno postavi ob bok Petru Brooku, Jerzyju Grotowskemu, Eugeniu Barbi, Krystianu Lupi in še komu.
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Cena: 14,60 €