Pojdi na vsebino

Novice

Objava za medije

Novinarska konferenca ob predstavitvi gledališke sezone in premiere Zimska poroka

Objava za medije

2. september 2021

Predstavitev gledališke sezone 2021/2022

Optimistično vstopamo v novo gledališko sezono. V želji, da bo širjenje virusa čim bolj mirovalo, pripravljamo nove gledališke predstave, ki bodo premierno uprizorjene v sezoni, poimenovani Velika pričakovanja. Direktorica in umetniška vodja je v novo gledališko leto uvrstila 12 premiernih uprizoritev: pet na Velikem odru, štiri na Mali sceni in tri monoprojekte naših igralcev.

Prejšnja sezona Zamujenih priložnosti pa je pustila kar nekaj dolgov tako do gledalcev kot tudi do ustvarjalcev uprizoritev, predvsem do igralskega ansambla. Nekatere uprizoritve niso bile odigrane pred občinstvom, niti nismo mogli zagotoviti virtualnega ogleda, zato v začetku nove sezone napovedujemo premieri dveh uprizoritev sezone Zamujenih priložnosti.

To sta avtorski projekt Človek v lupini v režiji Jerneja Lorencija, ki je nastal po novelah Antona Pavloviča Čehova, in Čehov Češnjev vrt v režiji Janusza Kice. Prvo slovensko uprizoritev drame Neznosno dolgi objemi Ivana Viripajeva v režiji Doriana Šilca Petka pa bomo za občinstvo uprizorili v nadaljevanju sezone.

September prinaša tudi dve premierski novosti sezone 2021/2022, in sicer črno komedijo Zimska poroka izraelskega dramatika Hanoha Levina v režiji Matjaža Zupančiča ter dramo Nekoč se bova temu smejala sodobne hrvaške avtorice Ivane Sajko, ki jo režira beograjska režiserka Anja Suša.


Sezono odpiramo s prvo slovensko uprizoritvijo črne komedije Zimska poroka enega najbolj znanih in samosvojih izraelskih dramatikov Hanoha Levina. Besedilo izjemno kompleksnega dramatika, ki v svojih delih mojstrsko prepleta humor z bridkostjo, je prevedel Klemen Jelinčič Boeta. Zimsko poroko, v kateri Levin razgali vso človeško plehkost, pritlehnost in pogoltnost, je režiral Matjaž Zupančič.

Repertoar Velikega odra oktobra nadaljujemo s prvo slovensko uprizoritvijo drame Avgust v okrožju Osage ameriškega dramatika, scenarista in igralca Tracyja Lettsa. Lettsova igra brez dlake na jeziku načenja tabuizirane teme, kot so odvisnost od drog in alkohola, disfunkcionalnost zakona, neozdravljiva bolezen, samomor in incest. Igro, ki jo odlikujejo mojstrski dialogi in psihološko razplastene vloge, med katerimi izstopajo zlasti ženski liki, v prevodu Tine Mahkota režira Janusz Kica.

Konec novembra se nam obeta že tretja noviteta v slovenskem gledališkem prostoru, in sicer psihološki triler Izredne razmere enega najuglednejših nemških dramatikov in režiserjev svoje generacije Falka Richterja v prevodu Anje Naglič. Napet in srhljiv distopijski triler bo režiral Jan Krmelj. Na videz popolno življenje družine v tej drami je polno razpok, ki opozarjajo na številne pereče probleme sodobne družbe. Da bi se počutile varne, so osebe prostovoljno izbrale izoliranost od resničnega življenja za zidom ter podvrženost nenehnemu nadzoru nevidne vladajoče elite.

Po velikem uspehu uprizoritve Sedem dni smo k sodelovanju znova povabili dvojico mladih ustvarjalcev: filmsko režiserko, scenaristko in dramatičarko Katarino Morano ter gledališkega režiserja Žigo Divjaka. Po naročilu našega gledališča izpod peresa Katarine Morano nastaja drama z naslovom Usedline. Leto 2021 bomo končali s krstno uprizoritvijo tega besedila, ki raziskuje točko na koncu nekega življenja, nekega odnosa, nekega boja, hrepenenja, hotenja, upanja, stremljenja, dobrih namenov, zamere, obupa in nepregledne kopice odločitev. Točko, ko se čas ravno dovolj ustavi, da pogledamo v preteklost in se razgledamo po tem, kar je ostalo.

Sezona na Velikem odru se bo končala s krstno uprizoritvijo mjuzikla Boljši svet avtorjev Ize Strehar, Ane Duša in skupine Kamerad Krivatoff v režiji Gregorja Grudna. Zgodba o neusmiljenem lovu in spopadu za poslednje zemeljske vire se navdihuje pri Jeanu Giraudouxu, natančneje pri njegovem dramskem besedilu Norica iz Chaillota (1945). Ena najbolj nadarjenih in tudi nagrajenih mladih avtoric Iza Strehar je zgodbo prenesla v skorajšnjo prihodnost ter jo izostrila v spopad med pohlepom kapitala in izobčenci, ki niso zgolj zaščitniki edinega vira pitne vode, ampak tudi poslednji branik humanizma.


Repertoar Male scene začenjamo z dramo Nekoč se bova temu smejala. Odrsko priredbo uspešnice Ljubezenski roman, ki jo je posebej za MGL napisala v Berlinu živeča sodobna hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko, je prevedla Polona Glavan. Dramo, v kateri subtilno oriše eksistenčno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi, na Mali sceni režira beograjska režiserka Anja Suša.

Rezidenčni avtor sezone je mladi Jaka Smerkolj Simoneti. Povabili smo ga, da napiše dramsko besedilo za legendarno Jožico Avbelj. Izhodiščna asociativna nit nas bo popeljala do romana Veliki Gatsby. Uprizoritev Za en smaragd nastaja pod režijskim vodstvom Jane Menger, ki je ugledna koreografka, plesna pedagoginja in plesalka, zadnja leta pa tudi uspešna režiserka dramskih in gledališko-glasbenih uprizoritev. Premiera krstne uprizoritve bo oktobra na Mali sceni.

Decembra bomo krstno uprizorili dramo Olje črne kumine, zgodbo o družinskih odnosih, ki so poleg genov osnovni gradnik človekovega značaja. Kaj komu pomenijo sreča, smisel in sočutje, je odvisno tudi od tega, kateri generaciji pripadamo, kakšne vzgoje smo bili deležni in v kakšni družbi živimo. Družine so vedno presečišče različnih generacij, zato se v njih krešejo nazori preteklosti, zahteve sedanjosti in pričakovanja prihodnosti. Barbara Zemljič, uveljavljena filmska in gledališka režiserka, bo svoje novo besedilo o svetovih treh različnih generacij, ki ne najdejo sožitja ali vsaj sočutja, režirala na Mali sceni.

Zadnja premiera na Mali sceni bo drama Samotna pot enega najpomembnejših predstavnikov dunajske moderne Arthurja Schnitzlerja. Ta je v svojih delih obravnaval psihologijo likov, včasih pa je bil kontroverzen zaradi seksualnih vsebin, pisanja o smrti in obravnavanja sporne teme antisemitizma. S Samotno potjo, besedilom o egoizmih in samoti, je menda naslikal brutalen avtoportret, ki je tudi njega ganil do solz. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno v berlinskem Deutsches Theatru leta 1904, na Mali sceni pa ga bo uprizoril režiser mlajše generacije Dorian Šilec Petek, ki je v sezoni 2020/2021 režiral Neznosno dolge objeme Ivana Viripajeva.


Repertoarna novost sezone Velika pričakovanja so avtorski projekti naših igralcev. V tej sezoni so načrtovani trije monoprojekti.

Vse to sem videla, ko sem letela mimo je monoprojekt mladega igralca Matica Lukšiča, ki ob dramski igri svoj ustvarjalni izraz išče tudi na področju lutkarstva in glasbe. S prepletanjem dramske in lutkovne igre, predvsem pa gledališča predmetov, raziskuje posameznikovo težnjo po popolni svobodi ter njegovo potrebo in željo po pripadnosti. Ob tem ga zanima predvsem ranljivost posameznika, saj družba njegovo neomajno pripadnost ponavadi samo izkorišča.

Boris Ostan se s prvim monoprojektom loteva skrivnosti življenja in smrti. Kot pravi sam, mineva več kot štirideset let, odkar je prvič stal na deskah Mestnega gledališča ljubljanskega, in čuti, da je čas, da začne pripravljati obračun s skrivnostmi življenja na teh deskah, saj, kot pravi, »skrivnost smrti nas tako čaka in nanjo bomo zmeraj nepripravljeni«. Uprizoril bo delo Pravkar, zdaj, kmalu Niklasa Rådströma, ki je eden najpomembnejših živečih švedskih pesnikov.

Lotos Vincenc Šparovec je po poklicu igralec in član ansambla MGL. Odigral je že veliko vlog tako v MGL kot tudi v drugih gledališčih, nastopa pa tudi v filmih. Zaposlitev v MGL je leta 2003 prekinil in se izšolal še za vojaškega časnika. Lotos Vincenc Šparovec je človek besede, ki je zdaj ubesedil najbolj temeljno človeško preizkušnjo: 9. junija leta 1993 je namreč padel v Atlantski ocean. V tistem trenutku nihče na ladji ni opazil, kaj se je zgodilo, in ladja je plula naprej. Sam v brezdanji modrini je mornar zaman klical na pomoč. Zdaj se je določil, da bo v monodrami Človek v morju o tem spregovoril odkrito, brez olepševanja in sprenevedanja, da bi sebi in nam odgovoril na vprašanje, kakšen človek je padel v morje in kakšen človek se je vrnil.

Jeseni bomo poskusili zagotoviti ogled predstav, ki jih dolgujemo nekaterim abonentom iz sezone 2020/2021. Obenem obveščamo, da se lahko predstav v MGL udeležite pod pogojem PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Ob obisku smo dolžni pregledati potrdilo o izpolnjevanju enega od teh pogojev. Pogoj PCT ne velja za obiskovalce, ki še niso dopolnili 15 let.

Zavedamo se, da marsikaterega obiskovalca odvrne izpolnjevanje pogoja PCT, zato se že vnaprej zahvaljujemo za razumevanje in potrpežljivost vsem, ki ju bodo izkazali našemu gledališču in vsem kulturnikom, ki smo se ves čas trudili, da smo ostajali v kondiciji in da smo vseskozi pripravljeni na vaš obisk.

 

Knjižnica MGL
(urednica Petra Pogorevc)

Jakob Hayner
ZAKAJ TEATER. KRIZA IN PREPOROD
Izid oktobra 2021

Knjiga Zakaj teater. Kriza in preporod nemškega kritika, novinarja in urednika Jakoba Haynerja je izšla marca 2020, tik preden je tudi Evropo zajela epidemija covida-19. Ukrepi za preprečitev širjenja okužb z novim koronavirusom so zadeli gledališče v samo bistvo njegove narave, saj so preprečili udejanjanje njegove specifike – istočasne prisotnosti nastopajočih in občinstva v skupnem prostoru. Kriza gledališča, katere vzroke Hayner polemično vidi zlasti v načinu, kako se gledališče odziva na dogajanje v družbi, se je samo še poglobila: z ontoloških vprašanj se je razširila na eksistencialna, če ne že kar na eksistenčna spraševanja. In če kriza zmeraj pomeni pretres ali celo zrušenje obstoječega, po drugi strani ponuja tudi priložnost za postavitev novih temeljev, pred tem pa je treba opraviti temeljit razmislek o temeljnem vprašanju: zakaj (sploh) teater.

 

Jure Gantar
ESEJI O KOMEDIJI
Izid aprila 2022

V Kanadi živeči dramaturg in teatrolog Jure Gantar je v preteklih treh desetletjih za gledališke liste in znanstvene revije napisal vrsto člankov o komedijah, zlasti tistih, ki so bile v tem času uvrščene na repertoarje slovenskih gledališč. V Esejih o komediji je triindvajset izmed teh dramaturških razčlemb in strokovnih besedil urejenih v logično povezano celoto, nekakšen vzorčen pregled zgodovine komedije. V knjigi je tudi kratek pregled razvoja komedije kot literarne zvrsti ter vpogled v temeljna teoretska vprašanja, povezana z njenim položajem v gledališču in družbi. Časovni razpon knjige omogoči, da se članki ukvarjajo tako s kritiško tradicijo kot tudi s sodobnimi teoretskimi usmeritvami. Študije in razčlembe so sicer podprte s strokovno literaturo, a so napisane dovolj poljudno, da so dostopne širokemu občinstvu.

 

ZAHVALA
V teh negotovih časih se za finančno pomoč in podporo zahvaljujemo pokrovitelju MGL, tj. podjetju Petrol, in drugim partnerjem: Zavarovalnici Triglav, podjetju Medis in slaščičarni Čopomana. Sodelovanja se veselimo tudi v prihodnje.