Gledališče na spletišče

Pridružujemo se dobrim praksam doma in po svetu in za vas odpiramo naše spletne arhive s predstavami iz preteklih sezon.

Posnetki so delovne narave in niso namenjeni javnemu predvajanju. Dostopni so izjemoma v času epidemije. Seznam s predstavami bomo dopolnjevali sproti. Novice o tem bomo objavljali na naših socialnih omrežjih (Facebook in Instagram). Predstave si lahko ogledate na našem youtube kanalu, na katerega vas vabimo, da se naročite, saj boste le tako najhitreje obveščeni o novi predstavi, ki bo na voljo za ogled. #ostanitedoma

 

CAFE DADA

Režiser Jaša Koceli

Po motivih del prvih dadaistov je v priredbi in režiji Jaše Kocelija nastala uprizoritev, ki nas opominja, kako biti naiven, pogumen, odprt in vitalen, kako najti razlog za ustvarjanje skozi iskanje popolnega užitka in smisla igre. Skupina mladih umetnikov je 5. februarja 1916, sredi prve svetovne vojne, v Zürichu odprla kultni nočni lokal s kulturnim programom. Šestčlansko moštvo – tj. pet mladeničev in mladenka (Hugo Ball, Emmy Hennings, Tristan Tzara, Richard Huelsenbeck, Jean Arp in Marcel Janco), ki so pred vojno iz različnih držav pobegnili v Švico –, je naslednjih nekaj mesecev neumorno pripravljalo večere nenavadnih recitalov, plesov, glasbe in razstav, ki so napadali in smešili obstoječo kulturo in družbeni red. Imenovali so jih izumitelji, norci, revolucionarji, neprilagojenci in sanjači.

 

HUDIČ BABJI

Režiserka Mateja Koležnik

Samotno bivališče nekje v gozdu blizu meje. V njem živita mlada ženska (Viktorija Bencik) in njen skrivnostno bolehni mož (Gregor Čušin). Na prvi pogled sta revna in skromna, v resnici pa kar precej premožna in zvita. Nekje v hiši je skrit zaklad, pridobljen s tihotapljenjem. Misel na bogastvo in skorajšnjo selitev v mesto spravlja mlado ženo v dobro voljo in ji izpolnjuje sicer prazne, enolične in samotne dni. Nenadoma se pojavi nov komandant carinskega prehoda in z njim nov načrt: k zakoncema bo poslal čednega graničarja (Jurij Drevenšek), ki naj zapelje žensko in ji izmami podatke o skrivnem premoženju. Mož pa svojo družico prav presenetljivo nagovarja k nasprotnemu: ona naj s svojo privlačnostjo ulovi in ukroti graničarja.

 

ILIADA

Režiser Jernej Lorenci

Koproducenta SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom

Iliada je pratemelj in izvor Evrope. Je njen začetek. Njeno prvo seme, njeno prapočelo, njen nizki start in visoki cilj. Iliada je prvi ep Evrope, je praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV. Iliada je temeljno šolsko čtivo in nedosežni književni vrh. Iliada je muka šolskega kurikuluma in nenehna točka radikalne fascinacije.

 

UKROČENA TRMOGLAVKA

Režiserka Anja Suša

Tokratna Trmoglavka je postavljena na oder z izključno moško zasedbo, kar je bila sicer ena od konvencij elizabetinskega gledališča, tokrat pa ob tem pomislimo tudi na fizično enakopravnost moških teles, ne glede na to, ali igrajo moške ali ženske vloge.

V Padovi živi bogat plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki. Starejša Katarina slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša Bianka pa velja za milo in pohlevno. Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

 

ŽENITEV

Režiser Diego de Brea

Agatja Tihonovna (Jana Zupančič) se moži. Njena stara teta Arina (Bernarda Oman) si zanjo želi trgovca, kot je bil pokojni oče, ženitna posredovalka Fekla (Tanja Dimitrievska) pa išče nekaj boljšega; naj bo Agatjin bodoči mož plemenit, ugleden gospod. Na drugi strani se za poroko končno odloči tudi zapriseženi samec, dvorni svetnik Podkoljosin (Jožef Ropoša), a se nikakor ne more odločiti za eno od nevest, ki mu jih priporoča Fekla.

 

William Shakespeare

OTHELLO

Režiser Jernej Lorenci

Temnopolti Othello (Sebastian Cavazza), zanesljiv in neustrašen mavrski vojskovodja, služi beneškemu dožu in uživa veliko mero spoštovanja, čeprav se nekje globoko v sebi zaveda, da nikoli ne bo »zares eden od njih«. Ko se s senatorjevo hčerko Desdemono (Viktorija Bencik Emeršič) iskreno zaljubljena na skrivaj poročita, se njen oče silno raztogoti. Tudi Othellov častihlepni praporščak Jago (Primož Pirnat) je jezen in ljubosumen, ker Othello na mesto svojega pribočnika ni imenoval njega, ampak mladega Cassia (Lotos Vincenc Šparovec).

 

Jera Ivanc

PREVARE

Režiser Jaka Ivanc

»Sekstet radoživih komedijantov in ubranih pevcev se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v štirinajst komedijskih vlog.« Zaplet zgodbe, katere pravir gre iskati v Plavtovi komediji Dvojčki, je precej preprost: izgubljeni dvojček Fabrizio se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Lelia, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Gherardom. Lelia se kot paž zaposli pri meščanu Flamminiu in se vanj zaljubi, a on ljubi Gherardovo hčer Isabello, ta pa se ogreje za njegovega paža – Lelio. Iz tega sledi kup komičnih zapletov.

 

Avtorski projekt po motivih istoimenske Shakespearove igre

SEN KRESNE NOČI

Režiser Jernej Lorenci

Pravljična komedija Sen kresne noči spada v zgodnje obdobje Shakespearovega ustvarjanja, v fazo »eksperimentalnih« in »romantičnih« komedij, kot sta tudi Dva gospoda iz Verone in Ljubezni trud zaman.
Samo na videz preprosta, komično zasnovana ljubezenska drama omogoča najrazličnejše interpretacije, zato vsaka nova postavitev vzbuja velika pričakovanja. Na tehtnici so sanje in resničnost, burna čustva in hladni razum, nežna ljubezen in prvinski nagoni …

 

Žanina Mirčevska (po motivih istoimenskega romana Mary Shelley)

FRANKENSTEIN

Režiser Eduard Miler

Mladi znanstvenik Victor Frankenstein želi ustvariti umetnega človeka, bitje, ki bi kljubovalo zakonom narave, rojstva in smrti. Vendar pa ustvari stvor, nasilno pošast, ki ubija Victorjeve bližnje. Kljub temu je pošast trpeče in čuteče bitje, ki hlepi po družici, pri svojem stvarniku pa išče podporo in odgovornost. Victorja sicer ne umori, mu pa s svojim ravnanjem prizadene neznosne psihične bolečine.

 

Mile Korun

SVETOVALEC

Režiserka Nina Rajić Kranjac

Igra Svetovalec je niz obiskov pri skrivnostnem mojstru, h kateremu se ljudje zatekajo po nasvet. Skrivnostni mojster, ki želi ljudem pomagati in za to ne terja nikakršnega plačila, zna pozorno poslušati, postavlja neposredna vprašanja in svetuje, kakor najbolje ve in zna. Je nekakšna mešanica psihoterapevta, zasliševalca, spovednika, filozofa, umetnika …

 

Gašper Tič, Davor Herceg

Režiserja Jaka Ivanc in Gašper Tič

TRAČ

Mnogo hrupa za nič je ena izmed najslavnejših Shakespearovih komedij. Suče se okrog ljubezni, hrepenenja, izdaj, spletk in vseh mogočih preizkušenj, ki jih morajo zaljubljenci prestati, da si lahko nazadnje presrečni skočijo v objem. V bolj sodobno in muzikalno opravo sta jo odela komedijski libretist Gašper Tič in skladatelj Davor Herceg. Čedni mladi vojaki in lepa dekleta, dve prepleteni ljubezenski zgodbi, ščepec zlohotnega obrekovanja, nekaj spretnih spletk in za nameček še ples v maskah ob živi godbi – vse to preko smeha vodi srečnemu koncu naproti.

 

Henrik Ibsen 

PEER GYNT

Režiser Eduard Miler

Ibsenov Peer Gynt sodi v galerijo najznamenitejših dramskih junakov vseh časov. S svojo zgodbo in intencami se postavlja ob bok Don Kihotu, Faustu, Hamletu, Don Juanu … Dramska pesnitev Peer Gynt je mešanica resničnih dogodkov, prepletenih z avtobiografskimi elementi in pravljičnega sveta, polnega simbolov, ki nudijo možnosti za najrazličnejše interpretacije. Peer Gynt predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, temeljnem vezivu vsega.

 

Nejc Gazvoda

MENJAVA STRAŽE

Režiser Nejc Gazvoda

Menjava straže na začetku deluje kot situacijska komedija, skozi vsako dejanje pa tone globlje v otožnost in melanholijo, in to vse do zaključka, ki stre srce tako gledalcem kot likom. Pusti sled tako na koži kot nekje globoko pod njo. Tako zunaj kot med štirimi stenami. A ta lokal, točno ta, nekje v mestu, ki ni namenjen nikomur, ima okno. In skozi njega lahko pogledamo vsi. Režiser, dramatik in prozaist Nejc Gazvoda je na podlagi vabila to dramsko besedilo napisal posebej za MGL.

 

Aleksander Nikolajevič Ostrovski

NEVIHTA

Režiser Jernej Lorenci

Nevihta v režiji Jerneja Lorencija je bila leta 2012 velika zmagovalka Borštnikovega srečanja, prejela je nagrade za režijo, scenografijo, glasbo in igro ter bila razglašena za najboljšo uprizoritev sezone 2011/2012. Premierno je bila uprizorjena leta 2011, ob 60-letnici našega gledališča. Nevihta je bila namreč prva predstava, ki smo jo uprizorili ob začetku delovanja MGL.

 

Carl Sternheim

IZ JUNAŠKEGA ŽIVLJENJA MEŠČANOV

Režiser Aleksandar Popovski

 Trilogija, ki jo sestavljajo deli Spodnjice, Snob in 1913, sledi trem generacijam rodbine Maske. V prvi (Spodnjice) spoznamo Theobalda Maskeja (Jure Henigman), ustanovitelja rodbine. Ta je uradnik srednjega sloja, samozadovoljen, udobno živeč, filistrski, uspešen v svoji mali in previdni ambicioznosti. Njegova žena Luise (Tina Potočnik) je njegovo nasprotje, prikupna sanjačica brez pravega posluha za realnost. Druga od komedij (Snob) nam predstavi sina zakoncev Maske. To je bogati Christian (Matej Puc), novopečeni industrialec, povzpetnik, hladen in premočrten človek. Spoznamo ga v trenutku vsesplošnega napredovanja: poroka z grofico Marianne (Viktorija Bencik Emeršič) bo njegovi kapitalistični vrednosti dodala aristokratski naziv. Zaključna igra (1913) pa prikazuje Christiana na stara leta; mogočnega, socialno vplivnega, neznansko bogatega. A Christian je zdaj bolan, počasi odhaja.

 

Lope de Vega

VITEZ ČUDES

Režiser Luka Martin Škof

Španski junak Luzmán (Gašper Tič) v mestu lepote, večnem Rimu, biva s svojim služabnikom Tristánom (Jure Henigman) in brez kančka slabe vesti spretno krmari od laži do laži in od goljufije do goljufije. S pomočjo preoblek – ali kar tako – igra različne vloge, si izmišlja vse mogoče izgovore ter izkorišča človeške slabosti in nečimrnost. Na račun nebeško lepih in bogatih dam – Isabelle (Tjaša Železnik), Octavie (Nika Rozman) in Béatrice (Mojca Funkl) – se njegovo življenje zdi izjemno razkošno in razburljivo.