Gotska Okna, ciklus osmih pesmi iz zbirke Jezik iz zemlje Daneta Zajca, so prvič uprizorjena v obliki dramskega dialoga. Če je beseda zvok ali podoba misli, je poezija glasba duše, Gotska okna pa metafizični jezik, igra (pre)moči med dvema, preigravanje čutnih, sanjskih, domišljijskih podob, iluzija bivanja na vzporedni, metafizični ravni, njun skrivni svet in ljubezensko zatočišče. 

Besede Daneta Zajca odzvanjajo kot skrivni zakodirani jezik dveh ljubimcev, s katerim si mažeta oči v svojih predigrah. Sladkost besede včasih zaskeli kot sol na odprti rani, včasih pa polno zadrhti v upanje nedorečenega. 

V predstavi se soočamo s silami nezavednega: kako nezavedno filtrira naše zaznave, kako vstopa v odnose in kako ruši ali postavlja mostove znotraj nas in med nami. 

Beseda je orodje in orožje. 
Tišine so besede brez črk. 
Kam gravitira srce, um in kam telo?
Kako daleč bosta šla?
Kako daleč si upamo mi?

Poetika vonjev je eno izmed orodij senzorialne gledališke prakse in postaja zelo močan trend v umetnosti nasploh. V Sloveniji se s poetiko vonjev ukvarja Zavod Senzorium v svojih interaktivnih predstavah. Vonji so močni detonatorji spomina in nezavednega, posameznika se dotaknejo na globlji, intimni in osebni ravni. Senzoriumov pristop uvajanja vonjev na oder je novost, s katero senzorialna gledališka poetika oplaja klasično odrsko uprizoritev.
(B.P. Jenič)

Produkcija Senzorium Zavod, koprodukcija Mestno gledališče Ljubljansko in AGRFT.
Projekt je finančno podprla Mestna občina Ljubljana. 

Festivalu Ljubljana se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi.