Avtorica je pri pisanju sledila resnični zgodbi o skrivnostnem otočku z imenom Tristan da Cunha, kjer je nekaj let kot anglikanski duhovnik služboval in z družino živel njen ded. Vulkanski otok v južnem Atlantiku sicer velja za najbolj odročen naseljen kraj na svetu in je del britanskega prekomorskega teritorija.

Na drobcenem otoku je življenje povsem drugačno kot na celini: ladja na njem pristane vsakih šest mesecev, otočane pa združuje nekakšna mešanica kultur in obdobij, poseben jezik, svojstvene navade ter predvsem velika skrivnost in občutek krivde, ki sta skrbno varovana pred zunanjim svetom. Otoška skupnost šteje okrog 170 prebivalcev, ki lovijo jastoge in jedo pingvinja jajca. Na otoku ni elektrike in ni dreves, edina razsvetljava so oljenke, hiše pa so zgrajene iz kamna in desk, ki jih je prineslo z ladijskih razbitin.

Bill Lavarello (Milan Štefe), otočan v poznih 50-ih, živi s svojo ženo Mill (Judita Zidar). Njun mladi nečak Francis (Jure Henigman) na otok pripelje podjetnika iz Cape Towna, gospoda Hansna (Matej Puc), ki s poslovno idejo napoveduje spremembe v življenju otočanov. Zaradi izbruha vulkana otočane evakuirajo v Veliko Britanijo. Z lažjo, da vrnitev zaradi vulkanske katastrofe ni mogoča, podjetnik Hansen otočane zadržuje na delu v svoji tovarni. Vendar je hrepenenje po vrnitvi tako močno, da je Mill pripravljena izdati celo otoško skrivnost, ki si jo deli z Billom ter mlado in osamljeno Rebecco (Tjaša Železnik).

O avtorici

Zinnie Harris se je rodila 23. decembra 1973 v Oxfordu. Po zaključenem študiju zoologije je na univerzi v Hullu dokončala še študij gledališke režije in se zaradi velike ljubezni do gledališča preizkusila v pisanju dramatike. Njena prva igra By Many Wounds je nastala leta 1996 po naročilu edinburškega Traverse Theatra. Avtoričina največja uspešnica pa je nedvomno Dlje od najdlje (Further than the Furthest Thing, 2000). Uprizorjena je bila v več britanskih gledališčih, med drugim tudi v Londonskem narodnem gledališču. Zinnie Harris je pri 27 letih postala najmlajši dramatik oziroma dramatičarka, katere delo si je utrlo pot na oder tega gledališča. Z Dlje od najdlje je navdušila na edinburškem festivalu, prejela tri ugledne nagrade in zaslovela tudi v tujini. Njene igre so še Nightingale and Chase (2001), Solstice (2005), Fall (2008) ... Priredila je Strindbergovo Gospodično Julijo (2006) in Ibsenovo Noro ali Hišo lutk (2009), piše za radio in televizijo, obenem pa ves čas uspešno režira.