Revolucionarji in neprilagojenci iz švicarskega Cabareta Voltaire

Skupina mladih umetnikov je 5. februarja 1916, sredi prve svetovne vojne, v Zürichu odprla kultni nočni lokal s kulturnim programom. Šestčlansko moštvo – tj. pet mladeničev in mladenka (Hugo Ball, Emmy Hennings, Tristan Tzara, Richard Huelsenbeck, Jean Arp in Marcel Janco), ki so pred vojno iz različnih držav pobegnili v Švico –, je naslednjih nekaj mesecev neumorno pripravljalo večere nenavadnih recitalov, plesov, glasbe in razstav, ki so napadali in smešili obstoječo kulturo in družbeni red. Imenovali so jih izumitelji, norci, revolucionarji, neprilagojenci in sanjači.

Mlada generacija slovenskih dadaistov

Jaša Koceli se je z ustvarjalnim nabojem mladine, ki ne ve, kako biti mlada srečal že med študijem režije na AGRFT, ko je prevedel dramo Tristana Tzaraja, zdaj pa je za Mestno gledališče ljubljansko zbral gradivo po motivih del velikih dadaistov, ga prevedel in s stalno ekipo sodelavcev uredil za uprizoritev na Mali sceni. Prostor je po dimenzijah podoben originalnemu Cabaretu Voltaire; oder za nastopanje in klavir stojita na istih pozicijah kot leta 1916 v Zürichu. Režiser poudarja, da gre za generacijsko gledališko ustvarjalnico z izjemnimi mladimi igralci: Matej Puc, Nina Rakovec, Domen Valič, Jernej Gašperin, Jure Henigman in Jure Kopušar so Hugo Ball, Emmy Hennings, Tristan Tzara, Richard Huelsenbeck, Jean Arp in Marcel Janco. Vsi člani umetniške in igralske ekipe so iz generacije osemdesetih – približno istih let kot prvi dadaisti. Dado so posvojili kot idejo o novem, udarnem in svežem, ki presega razum in logiko. V predstavi je nabor največjih dadaističnih biserov: pesmi, manifesti, odlomki, anekdote in razni zapisi – vse pa je zaokroženo v formo kabaretnega večera.

Nastop igralcev MGL v nabito polnem lokalu v Zürichu

Dadaisti so začeli nekaj, kar danes velja za podlago kasnejšim avantgardnim umetniškim prelomom. Izumili so dado. S to besedo, ki naj bi jo v slovarju našli po naključju, so poimenovali svoje delovanje. Za kratek čas je majhen lokal na Spiegelgasse v Zürichu postal prostor neizmerne umetniške svobode in invencije. Da bi jo začutili, je avtor in režiser predstave Café Dada Jaša Koceli z dramaturginjo MGL Evo Mahkovic pripravil študijsko potovanje v Cabaret Voltaire v Zürich. Tam so se srečali z direktorjem današnjega Cabareta Adrianom Notzem, ki jim je razkazal vse dadaistične kotičke mesta. Vrhunec obiska v Švici je bil spontan nastop z eno od točk v nastajanju v nabito polnem lokalu.

Adrian Notz bo na novinarski konferenci tudi častno otvoril ljubljanski Café Dada, v katerem bodo igralci izvajali največje dadaistične bisere. Adrian Notz je kurator in umetnostni teoretik, ki od leta 2004 v Zürichu vodi organizacijo Cabaret Voltaire in skrbi za njegovo dediščino. Omenjena organizacija se nahaja na isti lokaciji, kjer je bil leta 1916 ustanovljen slavni dadaistični Cabaret Voltaire. Sicer pa je Notz tudi predavatelj na šoli za vizualne umetnosti v St. Gallenu in veliki poznavalec dade, ki je kot sodelavec soustvarjal mnoge razstave sodobne umetnosti, večkrat povezane z dadaizmom. Leta 2010 je kot koproducent sodeloval tudi s skupino IRWIN pri projektu Was ist Kunst Hugo Ball.

Razburljiva hoja na meji med umetnostjo in šalo

Dadaisti so prvo svetovno vojno označili kot kapljo čez rob družbenih anomalij in razglasili smrt civilizacije, kot jo poznamo. Klic po novemu redu in človeku so oblikovali s sredstvi norčevanja, nespoštljivosti, črnega humorja in absurda. Razrezali so svet in ga sestavili v pesem. Prepričajte se, kakšni so skoraj stoletje kasneje – v Caféju Dada leta 2013!

Razburljiva hoja na meji med šalo in umetnostjo iz tega obdobja nas spominja, kako biti naiven, pogumen, odprt in vitalen, kako najti razlog za ustvarjanje skozi iskanje popolnega užitka in smisla igre. Mestno gledališče ljubljansko na Čopovi 14 odpira čisto poseben lokal, galerijo in teater. Vse to je Café Dada. Izbran repertoar, pijača, sladkarije, ambient in zabava so zagotovljeni!

 

Projekt so podprli Veleposlaništvo Švice, Švicarski kulturni sklad Pro Helvetia in Slovenske železnice.

Zahvaljujemo se Mileni Lebar, Adrianu Notzu, Katarini Kukovič, Maticu Kriterju, Miklavžu Komelju, Marti Kosturski, Zvezdani Novaković in Sebastijanu Horvatu.

 

Zahvaljujemo se Mileni Lebar, Adrianu Notzu, Katarini Kukovič, Maticu Kriterju, Miklavžu Komelju, Marti Kosturski, Zvezdani Novaković in Sebastijanu Horvatu.