Adam in Eva

V zanikrni sobi velemestnega hotela Eden se prepirata Moški in Ženska. Prepir traja že tri dni, je strasten in nasilen, gre za življenje in smrt: Moški odhaja na vlak, Ženska ga poskuša na vsak način zadržati.

Obkladata se z vsemi mogočimi zmerljivkami, preklinjata, kričita, pojasnjujeta, si grozita z besedami, iglami za klobuk, skokom skozi okno, sovražita se in obenem ne moreta narazen. Hotel Eden je verjetno poln podobnih parov v enaki ljubezenski vročici, mesto pa polno podobnih hotelov. Ko v sobo vdre skrivnostni Gospod v črnem in odvleče Moškega s seboj, se Ženska zares požene skozi okno. Zbudi se v podzemlju. Moški, ki jo je zapustil, se medtem vozi v vlaku, kjer mu družbo delajo nuna, oholi general, gospod s križanko in drugi bolj ali manj ekscentrični potniki. Ko iz časopisa izve za samomor svoje partnerke, se Moški še sam vrže pod vlak. Nadčasovna odmeva Adama in Eve, torej Moškega in Ženske, se skupaj znajdeta v pogoreli sobi, polni srebra, oleandrov in belih vrtnic. Mrakobni natakar prinese penino in govori o ladji z »one strani«: zdi se, da sta Moški in Ženska po izhodu iz Raja drug drugega našla tudi v vicah … Ponovno se zaljubita drug v drugega, privlačnost znova steče, vse se začne še enkrat od začetka. Mi vemo, da smo isto zgodbo že gledali, a Moški in Ženska vstopata vanjo očiščena in povsem na novo, z nevednim in naivnim vzhičenjem … Še enkrat in spet in spet in spet in spet … V večnosti zgodbe med spoloma.

Ekspresionistična enodejanka Adam in Eva (1922) enega največjih hrvaških piscev 20. stoletja, dramatika, romanopisca, pesnika in esejista Miroslava Krleže je grajena v treh delih, od katerih se prvi dogaja na zemlji, tretji v posmrtju, drugi pa nekje vmes. Osrednja lika, brezimna Moški in Ženska, ki ju že naslov vzpostavlja kot obči, arhetipski prapar Adama in Evo, sta ujeta v partnersko razmerje, iz katerega ni mogoče najti izhoda. Krleža skozi realistično zastavljene medčloveške odnose, ekspresiven in duhovit dialog ter množico stranskih likov, ki v dogajanje vpeljejo fantastiko in simbolno, slika farsičnost univerzalne človeške situacije v svetu.