Kazimir in Karolina

Avstrijsko-madžarski pisatelj in dramatik Ödön von Horváth je dramo Kazimir in Karolina napisal na začetku tridesetih let 20. stoletja, samo leto dni pred Hitlerjevim prihodom na oblast. Razpad Avstro-Ogrske, ekonomska kriza in izkušnja prve svetovne vojne so samo najpomembnejše zgodovinske okoliščine, ki so bile glavni vzrok, da so se po vsej Evropi okrepile nacionalistične težnje in je ločevanje na podlagi etnične, religiozne ali katere koli druge pripadnosti postalo tudi uzakonjena stalnica. Družbeno razpoloženje je predstavljalo vzpon fašizma in nacizma, nosilci tega razpoloženja pa so bili mali ljudje, naveličani svojih eksistenčnih težav in pripravljeni zanje okriviti koga drugega.

Dogajanje v drami je umeščeno na prizorišče Oktoberfesta, slovite veselice v bavarski prestolnici, kjer se ljudje v želji po pobegu od vsakdanjih tegob bašejo s klobasami in lokajo pivo, vse dokler se med njimi ne vnamejo najnižje strasti. Naslovna junaka sta šofer tovornjaka, ki so ga vrgli iz službe, in njegovo dekle, preprosta nižja uradnica, ki jo ima na sumu, da bi ga rada zapustila, saj se želi kljub njegovim težavam sprostiti in poveseliti. Na videz banalen prepir med ljubimcema, ki je zaradi ekonomsko in družbeno pogojenih okoliščin vse prej kot to, se izteče v razpad razmerja.

Frustrirani in obupani Kazimir se zateče v družbo nasilnega Franca in njegove ljubice Erne, medtem ko se Karolina sprva zabava z osamljenim uslužbencem Schürzingerjem, kasneje pa ji družbo delata ugledna in premožna gospoda Rauch in Speer. Njeno naivno pričakovanje, da ji bosta pomagala do boljšega življenja, splava po vodi, toda ko se hoče vrniti h Kazimirju, pot nazaj ni več mogoča. Ödön von Horváth se pokaže kot pronicljiv opazovalec krhkih ženskih likov znotraj neenakovrednih razmerij moči v drastično patriarhalnem svetu.

Ödön von Horváth je v svojih igrah seciral socialnopolitične teme srednjeevropskega miljeja v času vznika nacizma in fašizma, zaradi česar se ga je v obdobju med obema vojnama prijel vzdevek »princ socialne melanholije Srednje Evrope«. Je mojster prikazovanja usod obubožanih in brezperspektivnih meščanov srednjega razreda, ki nimajo prav nobenega upanja na boljše življenje. Njegova dela zaradi današnjih gospodarsko-političnih razmer ponovno postajajo vse bolj aktualna.
V njih prepoznavamo poteze družbe, ki jim je pred skoraj sto leti pripadal tudi sam.