Rabe sočutja
Igor Lampret
Knjižnica MGL (142)
2006
Pričujoči dramaturški eseji so nastali kot spremne besede k posameznim uprizoritvam. So tematiziran izbor različnih dolžin in kakovosti, ki pa se vseeno dotikajo širših tem, povezanih s tenko rdečo nitjo, ki priča, da jih je pisala ista roka. Zato so tudi pričevanje o neposrednih dramaturških praksah, katerih kilometrina je v skoraj štirih desetletjih presegla več kot sto uprizoritev. Pri večini uprizoritev sem delal kot dramaturg, zato so ti zapisi najprej poročila o lastnem branju, ki pa ves čas nagovarjajo tudi druga "branja", s katerimi skušajo vzpostaviti dialog. Nagovarjajo jih tam, kjer se mi je zdelo, da bi se nam odrsko dogajanje lahko še posebej vtisnilo v spomin in se navezalo na čas, ki ga živimo.
Pisani so osebno, ontično. Tako kot domala vse, narejeno na odru: od jezika, vlog, režije, dramaturgije, scenografije, glasbe, koreografije, kostumografije, maske in oblikovanja svetlobe. Z izrazito osebno vpletenostjo prvega gledalca in prvega kritika tistega, kar šele nastaja. Z zavzetostjo, a tudi z refleksijo in distanco. V maksimalni zvestobi samemu sebi, ki pa zaradi narave gledališča ne more biti drugačna kot - izdajalska. Pisani so z namenom, da bi zajeli vsaj delček ustvarjalnega vzdušja, ki je prevevalo uprizoritev med njenim nastajanjem. S tem pa mogoče tudi duha časa. Ti zapisi so tako poskus komentarja, sine ira et studio, tega, kar naj bi predstava prinašala tehtnega, glede na to, da je plehkosti v dojemanju in uprizarjanju več kot dovolj.
Igor Lampret
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Cena: 15,90 €
Pričujoči dramaturški eseji so nastali kot spremne besede k posameznim uprizoritvam. So tematiziran izbor različnih dolžin in kakovosti, ki pa se vseeno dotikajo širših tem, povezanih s tenko rdečo nitjo, ki priča, da jih je pisala ista roka. Zato so tudi pričevanje o neposrednih dramaturških praksah, katerih kilometrina je v skoraj štirih desetletjih presegla več kot sto uprizoritev. Pri večini uprizoritev sem delal kot dramaturg, zato so ti zapisi najprej poročila o lastnem branju, ki pa ves čas nagovarjajo tudi druga "branja", s katerimi skušajo vzpostaviti dialog. Nagovarjajo jih tam, kjer se mi je zdelo, da bi se nam odrsko dogajanje lahko še posebej vtisnilo v spomin in se navezalo na čas, ki ga živimo.
Pisani so osebno, ontično. Tako kot domala vse, narejeno na odru: od jezika, vlog, režije, dramaturgije, scenografije, glasbe, koreografije, kostumografije, maske in oblikovanja svetlobe. Z izrazito osebno vpletenostjo prvega gledalca in prvega kritika tistega, kar šele nastaja. Z zavzetostjo, a tudi z refleksijo in distanco. V maksimalni zvestobi samemu sebi, ki pa zaradi narave gledališča ne more biti drugačna kot - izdajalska. Pisani so z namenom, da bi zajeli vsaj delček ustvarjalnega vzdušja, ki je prevevalo uprizoritev med njenim nastajanjem. S tem pa mogoče tudi duha časa. Ti zapisi so tako poskus komentarja, sine ira et studio, tega, kar naj bi predstava prinašala tehtnega, glede na to, da je plehkosti v dojemanju in uprizarjanju več kot dovolj.
Igor Lampret
Knjigo je mogoče kupiti tudi preko spleta na naslovu: www.buca.si
Cena: 15,90 €