Pojdi na vsebino

Igralski ansambel

Branko Jordan

Član/ica igralskega ansambla MGL od 1. 10. 2020

Igra v naslednjih uprizoritvah:

Thomas Vinterberg, Mogens Rukov, Bo Hr. Hansen

Jernej Lorenci, Dino Pešut in ekipa

Branko Jordan

Član/ica igralskega ansambla MGL od 1. 10. 2020

Branko Jordan se je rodil 24. 10. 1977 v Novem mestu. Leta 1996 se je vpisal na AGRFT, kjer je študiral dramsko igro v razredu profesorjev Mileta Koruna in Matjaža Zupančiča ter diplomiral leta 2002.

Že med študijem je pričel sodelovati z režiserjem Matjažem Pograjcem, sprva v Slovenskem mladinskem gledališču (Stanley Kowalski v predstavi Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?), kasneje pa v tudi v skupini Betontanc, v kateri je soustvaril vrsto mednarodno uspešnih predstav (mdr. Maison des randez-vous, Wrestling Dostojevski, Everybody for Berlusconi, Show Your Face!).

V sezoni 2003/2004 je bil član SLG Celje (mdr. Valer v Molièrovem Tartuffu v režiji Mileta Koruna, Koža v režiji Jerneja Lorencija, za katero je skupaj s soigralci prejel priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije). Leta 2004 je postal član ansambla Prešernovega gledališča Kranj (mdr. Werther v predstavi Werther & Werther, Ferdinand v Schillerjevi drami Spletkarstvo in ljubezen, Ejlert Loevborg v Ibsenovi Heddi Gabler – vse v režiji Eduarda Milerja, ter Fulvio v Dramah princes Elfriede Jelinek v režiji Ivice Buljana, Edmund v Shakespearovem Kralju Learu v režiji Tomija Janežiča in Ivan Aleksandrovič Hlestakov v Gogoljevem Revizorju v režiji Mateje Koležnik). Med leti 2009 in 2013 ter 2016 in 2019 je bil član Drame SNG Maribor. Tam je mdr. ustvaril Larryja v Marberjevem Od blizu v režiji Dina Mustafića, pa Vikonta de Valmonta v Nevarnih razmerjih Christopherja Hamptona v režiji Aleksandra Popovskega, za katerega je prejel nagrado Sklada Staneta Severja, Smrdokavro v Carrierejevi dramatizaciji Zborovanja ptic v režiji Jerneja Lorencija, Jazona v Evripidovi Medeji v režiji Oliverja Frljića in Kreona v Sofoklesovem Ojdipu v Kolonu v režiji Diega de Bree. V Mariboru se je začelo njegovo plodno sodelovanje z režiserjem Januszem Kico (Orsino v Shakespearjevem Kar hočete, Mojster v Bulgakovem Mojstru in Margareti, Paul v Tistem občutku padanja Stephena Simonsa in John Proctor v Millerjevi drami Lov na čarovnice), ki se je preneslo tudi v SNG Drama Ljubljana, katere član je bil med 2014 in 2016 ter v sezoni 2019/2020 (več vlog v predstavah Grad Franza Kafke in Simonsovi Marii), kjer je mdr. igral tudi Valentina v Goethejevem Faustu v režiji Tomaža Pandurja.

V vsem tem času je kontinuirano deloval tudi v neinstitucionalnih gledališčih: v Gledališču Glej (Tihožitje Jerneja Lorencija, Morilci Tijane Zinajić, Svoboda v režiji Mihe Goloba), s skupino Via Negativa (Bi ne bi), z zavodom Imaginarni (Zgodba o nekem slastnem truplu ali gostija Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta), s festivalom Exodos (Cleansed Sarah Kane v režiji Ivana Talijančića), festivalom Ex ponto, PTL, Pandur. Theatersom (Tesla Electric Company v režiji Tomaža Pandurja), Cankarjevim domom, gledališčem Avgus idr., pa tudi v institucionalnih gledališčih (z Anton Podbevšek Teatrom, s Slovenskim mladinskim gledališčem in z Mestnim gledališčem ljubljanskim, kjer je kot gost nastopil v vlogi Jang Suna v Brechtovem Dobrem človeku iz Sečuana v režiji Aleksandra Popovskega).

Pogosto je sodeloval v mednarodnih koprodukcijah, mdr. s Kazalištem Ulysses na Brionih, Teatrom Reon iz Bologne, z Wax Factory iz New Yorka, New Lathwian Institute-om iz Rige, nizozemsko skupino Jonghollandia in v gledališču Español v Madridu ter s številnimi predstavami gostoval v mednarodnem okolju.

Leta 2010 je skupaj s Katarino Stegnar in Primožem Bezjakom soustanovil igralski kolektiv Beton Ltd., ki že več kot deset let uspešno deluje pod okriljem zavoda Bunker in je ustvaril številne odmevne predstave (mdr. Tam daleč stran: uvod v ego-logijo, Vse, kar smo izgubili medtem ko smo živeli, Upor ni človek, Ich kann nicht anders, Grosse Erwartungen, Mahlzeit).

Kot igralec je sodeloval v številnih slovenskih filmih in nadaljevankah (mdr. Instalacija ljubezni Maje Weiss, Zmaga ali Kako je Maks Bigec zasukal kolo zgodovine Mirana Zupaniča, Jezero, Inšpektor Vrenko), redno sodeluje v Igranem in Umetniškem programu Radia Slovenija (nazadnje je posnel zvočno knjigo Hiša Marije Pomočnice Ivana Cankarja), občasno pa tudi piše za gledališče.

Leta 2018 je postal docent na Akademiji za gledališče radio film in televizijo, kjer predava dramsko igro.

Nagrade

2023

Dnevnikova nagrada za izjemno odrsko stvaritev

za vlogo Christiana v uprizoritvi Praznovanje, v režiji Janusza Kice

2012

Nagrada Sklada Staneta Severja

Za vlogo Vikonta de Valmonta v Nevarnih razmerjih Christopherja Hamptona (Drama SNG Maribor).

2010

MEDNARODNI FESTIVAL KOMORNEGA GLEDALIŠČA ZLATI LEV, UMAG, HRVAŠKA - Nagrada zlati lev za najboljšo moško vlogo

Za vlogo Larryja v predstavi Od blizu Patricka Marberja (Drama SNG Maribor).

2006

40. FESTIVAL BORŠTNIKOVO SREČANJE, MARIBOR - Borštnikova nagrada

Nagrada ustvarjalcem predstave Show Your Face!, (Betontanc & Umka).

2004

Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS)

Za igralske dosežke v predstavi Jerneja Lorencija, Nebojše Popa Tasića, Barbare Vidovič, Tjaše Železnik, Mihe Nemca in Branka Jordana Koža (SLG Celje).

1999

Nagrada Sklada Staneta Severja

Za vlogo Leara v Shakespearovem Kralju Learu (AGRFT).