Predstavitev gledališke sezone 2019/2020

Predstavitev gledališke sezone 2019/2020

V Mestnem gledališču ljubljanskem smo ob koncu gledališke sezone razgrnili repertoar sezone 2019/2020, ki je nastal pod umetniškim vodstvom direktorice Barbare Hieng Samobor.
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite tudi v 67. sezoni, ki smo jo poimenovali SKRIVNOSTI. V repertoarju 2019/2020 je kar 13 premier, od tega bo kar sedem krstnih uprizoritev, štiri pa bodo prve slovenske. Poigravali se bomo z različnimi žanri, od drame in komedije do satirične farse, pravljičnega mjuzikla, psihološkega trilerja, znanstvenega kabareta in znanstvenofantastične glasbene drame.
Na odrih MGL bomo spremljali trinajst zgodb, enajst popolnoma novih v slovenskem gledališkem prostoru, ki jih bomo stalni člani umetniškega in tehničnega ansambla ustvarjali z novimi gosti: režiserji, igralci in drugimi sodelavci ustvarjalnega procesa.
V abonmajskem sistemu sledimo ustaljenim dobrim praksam; gledalci lahko izbirajo med 23 različnimi abonmaji. V zbirki Knjižnica MGL bosta izšli dve novi knjigi. Prav tako načrtujemo jubilejni, že deseti koncert igralcev MGL v Kinu Šiška. Sicer pa tudi v naslednji sezoni pričakujemo dobra mednarodna gostovanja oziroma sodelovanja.

 

REPERTOAR 2019/2020

V sezoni 2019/2020 naše občinstvo čaka šest premier na Velikem odru in sedem premier na Mali sceni. Zgodbe bodo povezovale Skrivnosti – krovni naslov prihajajoče sezone.

Sezono bo septembra na Velikem odru otvoril večkrat nagrajeni mladi režiser Žiga Divjak, ki bo v MGL režiral prvič. Z dramaturginjo Katarino Morano, ki je njegova stalna sodelavka, napovedujeta krstno uprizoritev »o sedmih trenutkih, ki sodu počasi izbijajo dno«. Osnova avtorskega projekta 7 dni je občutek, da nam zaradi nenehne naglice, v kateri si poskušamo zagotoviti boljši oziroma mirnejši jutri, posamezen dan prepogosto spolzi iz rok. To bo predstava o življenju malih ljudi, ki se po najboljših zmožnostih trudijo preživeti iz tedna v teden, ob tem pa upajo, da ne bo tako tudi iz leta v leto. 7 dni je omnibus usod, s katerimi si delimo ulice, stanovanjske bloke, pisarniške mize, vrste na blagajnah nakupovalnih središč, garderobe na bazenih, stranišča v najljubšem baru, je omnibus usod, s katerimi se zvrstimo za mizami v priljubljenih gostilnah, usod, s katerimi si delimo usodo.

Komedija Volpone elizabetinskega dramatika Bena Jonsona govori o človekovem hlepenju po denarju, prestižu, mladosti in ugodju, pa tudi o njegovi zmožnosti pretvarjanja in poigravanja z drugimi ljudmi, torej o umetnosti prevare – kot da je vpisana v človeško naravo. Volpone je poln arhetipskih simbolov in antologijskih komičnih situacij, ki s kritičnim skalpelom s pomočjo ironije in sarkazma razgaljajo osebne in družbene anomalije. Predvsem človekov moralni propad in zlaganost ter njegovo neskončno prekomernost in neuravnoteženost, pogoltnost, megalomanijo, lenost, požrešnost, poželjivost … Morda je Volpone obenem tudi sinonim za tisto, kar imenujemo svoboda? Predvsem pa je vse našteto zagotovo in na žalost tudi zaščitni znak našega časa. Premiera igre v prevodu Janeza Menarta in v režiji Diega de Bree bo oktobra na Velikem odru.

Uveljavljeni avstralski dramatik Andrew Bovell v slovenskem gledališkem prostoru ni neznan. Pred nekaj leti smo v MGL uprizorili njegovo igro Samba lantana. Medtem ko je ta vsebovala prvine kriminalke, pa je Kar vem, da je res ganljiva in poetična ter tudi duhovita in pronicljiva družinska drama, je igra, ki ničesar ne olepšuje. Prvo slovensko uprizoritev, ki govori o odgovornosti in svobodi ter postavlja vprašanje, ali je mogoče ljubiti preveč, bo na Veliki oder konec novembra postavil režiser Luka Martin Škof. Besedilo je prevedla Alenka Klabus Vesel.

Leto 2020 bomo začeli s premiero ostre satirične komedije Za narodov blagor, ki govori o lažnem rodoljubju in politični gnilobi. Ivan Cankar je to satirično farso napisal na Dunaju, v novo preobleko pa jo bo odel režiser Matjaž Zupančič. Ob izidu leta 1901 je satira temeljito razburkala slovensko javnost, prevladali pa so tisti, ki so ji nasprotovali. Krstno uprizorjena je zato bila šele leta 1905 v Pragi, na slovenskih tleh pa še leto kasneje. Tudi po 120 letih zareže prav tako bridko kot tedaj.

Po letu premora bomo spet združili moči z SNG Drama Ljubljana in Cankarjevim domom. V drugem delu sezone 2019/2020 pripravljamo novo koprodukcijo: konec januarja bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma premiera znanstvenega kabareta 2020, ki bo nastal po motivih besedil Yuvala Noaha Hararija. Harari je pisatelj, mislec in filozof, ki sebe misli tako, da misli svet, ki ga živi. Predstaviti ga želi v celoti, hoče celovitost. To je razlog, da so njegova dela tako priljubljena, saj ponujajo celo(s)ten odgovor v tem razdrobljenem času. Režiser Ivica Buljan bo Hararijev svet vzel pod gledališki drobnogled in nam ga po svoje predstavil v Gallusovi dvorani. In tudi Buljan išče celosten, dokončen odgovor. Že naslov uprizoritve sporoča, da bomo tukaj in zdaj, čeprav se bomo sprehajali po celotni časovni mreži.

Repertoar na Velikem odru bomo aprila 2020 sklenili s premiero mjuzikla o princesi Turandot. Najstarejšo literarno obdelavo motiva neustavljivo privlačne princese, ki snubcem zastavlja uganke, najdemo v perzijskem epu iz 12. stoletja Haft paikar (Sedem portretov) sufijskega mojstra Nizamija iz Ganje. Na zahodu so motiv obdelovali zlasti gledališki in glasbeni ustvarjalci, denimo Gozzi, Schiller, Puccini in Brecht, pri nas pa Herbert Grün in, po naročilu MGL, tudi Jera Ivanc, ki se svobodno sprehaja po omenjenih obdelavah in v sodelovanju s komponistom Larnom Poličem Zdravičem ustvarja glasbeno igro z elementi pravljice, tragedije in komedije o ljubezni, časti, izdajstvu in pohlepu, predvsem pa o tem, kaj pomeni biti človek. Krstno izvedbo mjuzikla bo režirala Jana Menger.

Repertoar Male scene bomo začeli septembra z besedilom Dragi, doma sem! ene najpogosteje uprizarjanih in nagrajenih britanskih dramatičark svoje generacije Laure Wade (1977), ki ga je navdihnila fetišizacija domačnosti in raznih nostalgičnih vsebin popkulture, kot so kuharske oddaje in tekmovanja v peki. Besedilo je bilo krstno uprizorjeno junija 2018 v britanskem Nacionalnem gledališču v Londonu, slovenska praizvedba v prevodu Tine Mahkota pa bo prva izven meja Velike Britanije. Uprizoritev je prejela zelo pohvalne ocene, avtorica pa aprila 2019 nagrado Laurence Olivier za najboljšo komedijo. Osemintridesetletna Judy, ki je imela včasih zahtevno, a dobro plačano delo v finančnem svetu, si je pred nekaj leti izbrala povsem drugačen način življenja: pustila je službo in se odločila, da bo postala gospodinja. Ne zgolj gospodinja – svoje življenje bo živela, kot da nismo na koncu drugega desetletja 21. stoletja, temveč v petdesetih letih 20. stoletja. Režiserka Nina Šorak se bo z ekipo posvečala predvsem vprašanju feminizma.

Drama Ure, dnevi, čas je nastala po motivih romana Ure Michaela Cunninghama. Razdrobljeno, fragmentarno dramsko besedilo ob pomoči montaže prikazuje en dan življenja treh žensk. Te živijo v različnih zgodovinskih obdobjih in na različnih koncih sveta: pisateljica Virginia Woolf v predmestju povojnega Londona (1923), gospodinja Laura Brown v povojnem Los Angelesu (1949) in Clarissa Vaughan konec drugega tisočletja v New Yorku. Druži jih slavna knjiga Virginie Woolf Gospa Dalloway: Virginia jo seveda piše, Laura bere, Clarissa pa živi. Vsaka izmed njih se spoprijema z urami dneva. Pri tem pa ne gre zgolj za splošno, nedoločeno minevanje časa, temveč za čas, ure, dneve, v katerih opazujemo njihovo lastno minevanje in ginevanje v neuresničenih željah. Novo besedilo je za naše gledališče napisala Anja Krušnik Cirnski, na Malo sceno pa ga bo oktobra postavila režiserka Mojca Madon.

Karaoke so znanstvenofantastična glasbena drama o imperativu sreče in uspeha. V sodobnem svetu je tako rekoč človekova dolžnost, da je srečen. Srečni moški, ženske in otroci na reklamnih plakatih in v reklamnih spotih nenehno prikazujejo, kako najlažje postanemo srečni tudi mi. Drama za štiri igralke in igralce (tri brez črva in eno očrvičeno) svoje večplastno sporočilo posreduje preko dialoga in songov, akcije in humorja ter sprevračanjem nekaterih zakonitosti mjuzikla. Ob zabavnih, komunikativnih in relativno neobremenjenih Karaokah se bomo poglobili v resnejše dele sodobnosti. Krstna uprizoritev besedila, katerega avtor in režiser je Jure Novak, bo konec decembra 2019.

Režiser Primož Ekart bo tokrat že tretjič režiral dramsko besedilo Simone Semenič. Uprizoritev besedila to jabolko, zlato bo nastalo v sodelovanju treh javnih zavodov (Cankarjevega doma, MGL in SNG Drama Ljubljana) z zavodom Imaginarni. Besedilo je bilo leta 2017 eno od petih dramskih besedil, ki so bila nominirana za Grumovo nagrado na 47. Tednu slovenske drame. Komisija je v obrazložitvi med drugim zapisala: »Gre za dinamičen diskurz, ki v dialoški in didaskalijski obliki prepletajočih se prizorov in vzporednih zgodb omogoča fleksibilne in odprte režijske rešitve, oblikovanje dramskih vlog, ki so lahko drzne ali pritajene, simbolne ali eksplicitne, surove, in spet romantične.« Premiera bo decembra v Štihovi dvorani Cankarjevega doma. V MGL sta bili od besedil Simone Semenič doslej uprizorjeni drami 5fantkov.si ter sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije.

Drama Koščki svetlobe britanskega dramatika mlajše generacije Simona Longmana govori o razlikah, ki vodijo v različne življenjske izbire, o stvareh, ki jih zavestno obdržimo v spominu, o stvareh, ki smo se jih odločili pozabiti, o obžalovanju, o opustelih življenjskih ciljih, o negotovosti in hkrati trdnosti odnosov med sorojenci, o besedah, ki tako pogosto nimajo moči povedati tistega, kar bi bilo najnujnejše, predvsem pa o odgovornosti: odvrženi, sprejeti, vsiljeni. Melanholično in hkrati duhovito besedilo v prevodu Eve Mahkovic bo režirala Barbara Zemljič. Premiera prve slovenske uprizoritve bo predvidoma marca 2020.

Žalostinke mladega avtorja Jerneja Potočana, študenta dramaturgije in scenskih umetnosti na AGRFT, prikazujejo utrinke iz življenja izpetih neznancev iz podzemnih kotičkov zanikrnih barov, kamor nihče ne zaide pomotoma. Dramsko besedilo nastaja kot del programa, imenovanega rezidenčno avtorstvo MGL: mladi slovenski dramatiki pišejo besedila v sodelovanju z režiserjem, dramaturgom in drugimi člani ustvarjalne skupine bodoče uprizoritve. Nastajanje dramskega besedila je ciljno usmerjeno, dramatik pa je kot avtor vpet v uprizoritveni proces, ki se začne že pred prvo bralno vajo. Uprizoritev, katere premiera bo aprila 2020, bo režiral študent gledališke režije na AGRFT Jan Krmelj.

Repertoar Male scene zaključujemo maja 2020 s prvo slovensko uprizoritvijo, ki bo nastala po filmskem scenariju 7 let. Avtor predloge José Cabeza je profesor scenaristike na Univerzi Rey Juan Carlos v Madridu. Netflixovi filmski uspešnici je sledilo že več gledaliških priredb. Igro s slovenskim naslovom Trije milijoni minut z elementi podjetniškega trilerja in kriminalne drame, ki se med mediacijo sprevržejo v napeto igro psihologij, bo na Mali sceni v prevodu Ignaca Focka režirala Barbara Hieng Samobor.

 

ABONMA 2019/2020

Abonmaje za sezono 2019/2020 vpisujemo spomladi (od 6. do 12. junija) in jeseni (od 2. do 13. septembra in od 9. do 16. oktobra).

Abonma MGL
vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Abonenti lahko izbirajo med osemnajstimi abonmaji MGL.

Abonma VEČ
vključuje osem predstav na Velikem odru in eno pred­stavo po izbiri na Mali sceni.

Abonma NIKA
vključuje deset predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Naročniki Dnevnika, Nedeljskega dnevnika in Razvedrila imajo pri abon­maju Nika poseben popust.

ŠTUDENTSKI abonma
vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Študentom priporočamo abonmaje Študentski A, Študentski C in Radovedni.

DIJAŠKI abonma
vključuje pet predstav na Velikem odru, eno predstavo po izbiri na Mali sceni in koncert z igralci MGL in študenti AGRFT v Kinu Šiška.

Abonma RADOVEDNI
vključuje šest predstav na Velikem odru in eno predstavo po izbiri na Mali sceni. Posebnost tega abonmaja je vodeni pogovor z ust­varjalci po koncu predstave. Pričetek pogovorov oziroma predstav pri tem abonmaju bo ob 18. uri.

Abonma MAKSI
Kateri koli abonma MGL lahko dopolnite še s tremi predstavami na Mali sceni. Tako boste svoj osnovni abonma nadgradili v abonma Maksi, ki bo poleg šestih predstav na Velikem odru in ene predstave po izbiri na Mali sceni vključeval še tri premierne predstave na Mali sceni. V tem abonmaju si boste tako ogledali 10 predstav. Nadgrajeni del abonmaja (na Mali sceni) ne bo vezan na dan osnovnega abonmaja (nima stalnega dneva).

 

DAN V SPOMIN NA GAŠPERJA TIČA

V ponedeljek, 18. junija, ob 19. uri bomo ob dnevu spomina na Gašperja prvič podelili nagrado Gašperja Tiča. Komisija v sestavi Ira Ratej, Matej Bogataj, Jaka Ivanc, Davor Herceg in Iva Krajnc Bagola je pregledala prispela libretistična dela, zmagovalca pa bo predstavila 18. junija 2019.Ta dan bomo odigrali mjuzikel Addamsovi, predstava pa bo dobrodelna: izkupiček od prodanih vstopnic bomo namenili Zvezi prijateljev mladine Slovenije, natančneje za humanitarni program Pomežik soncu.

 

KNJIŽNICA MGL
(urednica Petra Pogorevc)

Florence Dupont
ARISTOTEL ALI VAMPIR ZAHODNEGA GLEDALIŠČA
Prevajalka Suzana Koncut
Izid decembra 2019
»Vsi naši načini razmišljanja o gledališču so ujeti, da ne rečem vklenjeni, v aristotelovske kategorije iz Poetike in nihče ne razmišlja, da bi jih v temelju preizprašal. Niti zavedamo se ne več njihove navzočnosti,« v knjigi Aristotel ali vampir zahodnega gledališča, ki je izšla leta 2007 pri založbi Aubier, zapiše Florence Dupont. »Če hočemo dekolonizirati odre ter poiskati intelektualna sredstva za razumevanje in spremljanje sprememb, ki pretresajo gledališče na začetku 21. stoletja, moramo nujno dekonstruirati Poetiko do njenih temeljev ter razkriti etnocentrične postulate v njej, ki danes nastopajo kot vednost. To je namen te knjige.« Florence Dupont je svetovno uveljavljena klasična filologinja ter vrhunska poznavalka antične kulture in literature, predavateljica na univerzi Paris-Diderot ter avtorica preko 30 knjig, pa tudi številnih znanstvenih člankov s področja starogrške in rimske drame in gledališča.

Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič (ur.)
DRAMA, TEKST, PISAVA 2
Izid aprila 2020
Zbornik razprav Drama, tekst, pisava 2 bo nadaljeval serijo preizpraševanj, ki jih je pred desetletjem zastavila prva knjiga, posvečena besedilnemu v sodobnem gledališču. Tokrat nas bo zanimalo stanje po letu 2000 in postmodernizmih. V kakšne zemljepisne širine se je podala slovenska, evropska in svetovna pisava? Kje je ponovno pridobila svojo moč, da se je pojavil celo pojem renesansa pisanja za gledališče? Knjiga bo pokazala, kako so znotraj teoretskega polja premene drame in teksta proizvedle nove definicije besedilnega, dramskega oziroma ne več dramskega ali postdramskega, medmedijskega, medkulturnega in medbesedilnega ter rapsodičnega v sodobnem gledališču. Povezala bo izvirne študije in avtopoetska razmišljanja slovenskih ter tujih teoretikov in praktikov postdramskega gledališča in uprizoritvenih praks v prvih dveh desetletjih tretjega tisočletja.

 

ZAHVALA

V iztekajoči se sezoni se za sodelovanje še posebej zahvaljujemo pokrovitelju našega gledališča, podjetju Petrol, in drugim partnerjem: Zavarovalnici Triglav, podjetju Medis ter slaščičarni Čopomana in podjetju Pernod Ricard Slovenia, ki sta vso sezono skrbela za dobro vzdušje na premierah. Sodelovanja se veselimo tudi v prihodnje.